glodam kost / ližem kri // pišem pesem / ves se tresem / ves sem trezen // poklanjam rožo / ne pa kože / in se klanjam // posedam gledam k sosedam

Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

nebogledi smo / in to je / smisel / ko med dlanmi / držiš aviončke / ki so nekoč / v nekem drugem vesolju / drgetali na drevesih

Sem deset tisoč let star čefur. Če me vprašaš, je to še vedno isti svet. Tu je stari grom, tu stara strela. Iste vode in osi os in korenine korenin.

Bolj ko se skrivam, bolj me vlečejo ven iz teh lukenj. Tako kot jaz vsak dan bezam legokocke izpod kavča.

Ljubka nosečka bi bila, pomislim, ko se gledam v ogledalo in z rokami božam svoj napeti trebuh.

luščim se / izmuznem stari koži / nov dan / nova travma, ki mi jo povzroči lastni um / bila bi kuščar in se sončila

Oni so za žlindrastega človeka ustvarili poseben kalup. V njem lahko ta ulije telo za drugega.

Čustva, ki so se mešala v meni na poti iz Ljubljane, so preglasila enoličnost Avtoceste bratstva in enotnosti. »Dobrodošli v Republiki Srbiji,« sta namrščeno voščili orlovi glavi. Na zadnjih stotih kilometrih moje poti se je sonce že začelo plaziti za motele z napisi v turščini.