Definitivno je nekaj na tem, da greš v knjigarno in si tam z ljudmi.

Univerzum knjig, ki se vrti v prihodnost.

Prvo številko sedemindvajsetega letnika revije posvečamo sodobni slovenski esejistiki. Razlogov ni malo in niso nepomembni. Morda je najpomembnejši prav ta, da novejša domača esejistika, nastala po letu 2000, še ni doživela temeljitejše obravnave, v antologiji slovenske esejistike po drugi svetovni vojni, ki jo je sestavil Miran Štuhec, pa najdemo le dva avtorja, ki sta danes mlajša od petdeset let. Si predstavljate podobno situacijo na področju pesništva ali pripovedništva?Preberi

Samo Rugelj svojo razpravo o resni eroziji slovenskega knjižnega trga začenja na začetku. Torej ne v letu 2008, ki je pomenilo konec gospodarske konjukture in je začela država drastično zniževati javna sredstva, namenjena produkciji in dostopnosti slovenske knjige, temveč trideset let poprej, torej v letu 1988, ko je prišlo do pomembne formalno-pravne spremembe na področju jugoslovanske gospodarske zakonodaje, in sicer do sprejema Zakona o podjetjih. Ta je kapitalizmu odprl vrata v Jugoslavijo, zapiše Samo RugeljPreberi

Modernemu bralcu se v neskončni kvantiteti knjig, ob vse bolj specifičnih željah in pogostem pomanjkanju časa velikokrat javlja vprašanje, kje dobiti kar najrelavantnejše informacije oziroma kateri informacijski sistem mu bo hitro in učinkovito pomagal najti natanko tisto delo, ki bo najbolje zadovoljilo njegove želje ali potrebe. Pri nas, kjer je močno razvit sistem knjižnic, morda najprej pomislimo ravno nanje. Tam so seveda informatorji, tam so tudi knjige, kategorizirane in z možnostjo vpogleda. Nadalje so tuPreberi

Serija dogodkov Knjigokup, ki se bo še nekaj tednov (do 18. oktobra) odvijala v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani, skuša sporadično odgovarjati na razna vprašanja o knjigi. Res o knjigi, saj so večeri posvečeni večini prisotnih v komunikacijskem krogu knjige, še največkrat pa izostane avtor. Seveda je to pri prevladujoči shemi literarnih večerov z avtorjem na piedestalu zelo dobrodošlo, še posebej ker se zdi, da je javnost o tovrstnih tematikah precej slabo poučena. Le to, da je občinstvo na dogodek načeloma prihitelo neposredno iz svojih pisarn na založbah ni tako razveseljujoč podatek, pa vendar.Preberi

Bolj ko se oddaljujemo od idealizirane predstave o duhovnem pomenu knjige, teže si je slovensko založništvo predstavljati kot samostojno in samozadostno panogo, katere zdravje in razvoj bi bila zagotovljena s trenutnimi tržnimi razmerami. Tako kot je pismenost predpogoj za pisanje, ne naredi pa še pisatelja, tako je tudi zanimanje predpogoj za branje, ne pomeni pa še nakupa knjige. Ker vedenje o strašansko slabi prodajanosti knjige čedalje bolj pritiska predvsem na založnike inPreberi

Od kulture do blaga

Letni kongres Društva slovenskih založnikov se upravičeno ponaša s povezovanjem z različnimi branžami, s čimer poskuša na založniško in knjigotrško problematiko pogledati iz novih zornih kotov in s tem ponuditi kakšno nekonvencionalno rešitev iz zagat obeh panog. Kongres se je s svojo dvanajsto izdajo odzval na pereč in zelo aktualen problem slovenske knjige, četudi si je za to nadel nekoliko ponesrečen naslov Ustvarimo potrebo poPreberi

Slovenski literarni trg že nekaj časa obvladuje specifična anomalija, ki jo je težko najti drugje po svetu: števili založb in izdanih knjig strmo naraščata (po številu izdanih knjig na prebivalca je pred nami le še Islandija), knjige pa ne končajo na policah knjigarn (vzporedno s porastom izdanih knjig porasta prodanih knjig ni bilo), temveč jih odkupujejo knjižnice – mnogi samozaložniki tako svoja dela (najraje žanrske romane), ki nikoli niso videli urednika, lektorja ali oblikovalca, vPreberi