V takšnem kontekstu se je v meni pojavila želja, da bi o ženskah pisala drugače.

veste, to je bila včasih Ajdovščina / ker je bilo tam polje z ajdo

To je lepa misel. In prav zato nekoliko sumljiva.

Kar se prikriva v / tuzemskem izgnanstvu, / se ne da videti s prostim očesom, / niti s sklonjeno držo.

Menim recimo, da sta Jezus Kristus in Franz Kafka odlična pripovedovalca prispodob.

Zdaj, ko si me našla, moraš izvedet vse po vrsti.

Morda je ta bedna neekskluzivnost samega sebe v končni fazi tisto najuniverzalneje človeško.

nobenega objema / nobenega zavetja

Iskanje rajskega, neopisljivega, neizrečenega in neizrekljivega, iskanje resnice in absolutne lepote.

»Uspelo vam je odvzeti težo kamnu. A bojim se, da bo zaradi tega prelite veliko krvi.«

Odnos do branja v naši družbi namreč ostaja izrazito protisloven.

Ljubica jezika sem in to sem povedala že / ničkolikokrat.

So sploh odšli skupaj ali pa se je v Ljubljano odpravil sam?

A v temi ni sama, saj ima pesem.

Ustvarjanje poezije pa je obenem – poleg zavetja – tudi igra neskončnih možnosti.

Kaj sem že hotel? No, no, se bom že spomnil.

Predmeti, stvari, neživa materija v tej pisavi zaživijo po svoje.

»Vse, kar si živel, kar si govoril in kar si delal, ima svojo melodijo.«