O medijski konstrukciji sveta

Evelyn Waugh, Ekskluziva. Prev. Dušanka Zabukovec. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019

Muanis Sinanović

Evelyn Waugh je markantna osebnost britanske literature 20. stoletja. Bil je vpet v življenje visoke družbe, zvezdnik in obenem bridek kritik svoje dobe. Napisal je kopico romanov, pri čemer Ekskluzive, romana o novinarstvu, navadno ne prištevajo med njegova osrednja dela. Zato je odločitev, da je prevod te knjige objavljen v zbirki Moderni klasiki, nekoliko nenavadna.

Gre za satirično delo, ki ga zaznamuje prepoznaven britanski humor, v katerem se zmeden, ekscentričen glavni junak znajde v absurdni situaciji. Humor, ki ga je morda najbolj populariziral televizijski in filmski junak Mr. Bean. Tokrat je v glavni vlogi William Boot, propadli podeželski plemič, ki se ukvarja s pisanjem idil o ruralnem življenju za obskurno stran časopisa, a ga zamenjajo z istoimenskim slovitim pisateljem, ki se želi rešiti depresije s poročevalskim angažmajem v izmišljeni Ismailiji, v kateri se odvija državljanska vojna. Do tega seveda pride preko zvez v visoki družbi. Naš Boot gre preprosto s tokom.

Znajde se v številnih absurdnih situacijah, ki seveda pokažejo, da je svet pravzaprav še veliko bolj zmeden kot on sam. Sooča se denimo z dvema konzuloma Ismailije, ki predstavljata dve frakciji v spopadu. Eden fašiste, ki trdijo, da so v resnici beli staroselci, ki so počrneli zaradi sonca, drugi komuniste, ki so prepričani, da je temnopolti proletarec v središču vse človeške zgodovine. Tako konzula v imenu svojih frakcij izdata dva potna lista, in ko Boot prvega pokaže konzulu nasprotne frakcije, ga ta raztrga. Pri opisu Ismailijskih navad se ni mogoče ogniti grdemu vonju organskega kolonialnega rasizma, ki Waughu tudi sicer ni bil tuj. Zmernega in zavitega v angleško oliko, ga lahko beremo kot ostalino pisateljevega časa, ga vzamemo v zakup kot zgodovinski relikt.

Roman skozi komične situacije prikazuje, kako mediji dobesedno ustvarjajo resničnost z usmerjenim poročanjem, izmišljanjem, insceniranjem dogajanja. Zadeva je smešna, obenem pa v maniri dobre satire vzbuja grenke občutke, saj govori tragično resnico. Kar velja za množične medije v zgodbi, velja tudi za množične medije v našem času. Če Waughu lahko očitamo rasizem, pa lahko pozdravimo prodornost, s katero je v Ekskluzivi prikazana medijska konstrukcija nezahodnega drugega. Nič se ni spremenilo, kvečjemu zaostrilo.

Slog je suh, stvaren, prepoznavno angleški. Gre za pisanje, ki je izrazito narativno, in temu je podrejen celoten mehanizem besedila. Glavni očitek, ki ga lahko namenimo delu, je očitek, ki ga lahko v resnici uperimo proti večini komičnih pripovedi. Liki so podrejeni toku satire, so karikature. In morda je forma romana še najmanj primerna za spremljanje ploščatih likov. Ker komični učinek zahteva, da do stvari ohranimo distanco, ker je sam svet načrtno poenostavljen, da bi do izraza prišle njegove najbolj absurdne poteze, se vanj le stežka celoviteje investiramo. Tako nam ves čas sledi določen občutek neobveznosti, občutek, da gre zgolj za dobro šalo, za pronicljiv skeč. In šali pač sledimo, dokler se nam zdi zabavna.

Gre za dober roman? Da, gre za dober roman, ki nagovarja predvsem s komično in spoznavno dimenzijo. Ga lahko prištevamo med klasike? Najbrž ne – za kaj takega mu manjka določena celovitost in globinska poteza ali dve. S tem nočemo reči, da morajo romani biti klasiki ali zagovarjati okus, ki prisega na klasike. Zgolj ponoviti uvodno opazko, da se umestitev dela v zbirko modernih klasikov zdi nekoliko nenavadna. Morda temu botruje tudi pomanjkanje drugih možnosti za objave prevodov. In prevod je v času razpadanja konsenza o tem, kaj so mediji, katerim verjeti in katerim ne ter kako medijske informacije oblikujejo našo resničnost (o čemer govori delo), vsekakor aktualen.

O avtorju. Muanis Sinanović je rojen leta 1989 v Novem mestu. Izdal je 3 pesniške zbirke, nedavno pa še balkanofuturistični roman Anastrofa, izšel je tudi dvojezični izbor avtorjeve poezije. Objavlja v bolj izpostavljenih domačih in regionalnih časopisih, njegova poezija je bila uvrščena v nekaj antologij. Dela v redakciji za kulturo in humanistiko in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • (Ne)milost bega

    Jasna Lasja

    Eden najpomembnejših sodobnih predstavnikov tako francoske kot svetovne literature Patrick Modiano je predvsem od leta 2014 naprej, ko je prejel Nobelovo nagrado za književnost, intenzivno prisoten tudi na slovenskem literarnem prizorišču. Speči spomini (Souvenirs dormants) iz leta 2017 so deveti avtorjev roman in ob kratkozgodbarski zbirki za mladino deseto v slovenščino prevedeno delo ter sedmo po prejeti nagradi.

  • Med magičnim realizmom in fantastičnostjo

    Jasna Lasja

    Široko prevajani in nagrajevani južnoafriški prozaist, dramatik, esejist, pesnik in slikar Zanemvula Kizito Gatyeni Mda oziroma Zakes Mda (1948) z večplastnim romanom Načini smrti, v angleškem jeziku izdanim leta 1995, problematizira družbeno-politične razmere v postapartheidski Južni Afriki, ki jo pretresajo krvavi boji za oblast.

  • »Bili s/m/o otroci tistih let«

    Matej Bogataj

    Babačić je za svojo zbirko nekaj več kot tridesetih kolumn in daljših priložnostnih, časopisno objavljenih besedil prejel letošnjo Rožančevo nagrado za esejistiko, pri čemer se z vzorom, ki je dal nagradi ime, parkrat tudi neženirano spogleduje.

Izdelava: Pika vejica