Ali kot je nekoč dejal Darko Macan: iz slabih stripov se lahko naučiš več kot iz dobrih.

Morda je avtobiografskost prej način branja kot pisanja.

Na prepihu izginjajočih držav, kolektivnih spominov in propadajočih družbenih norm.

Nastalo jih je ogromno, ampak ta je celo preživela.

Deroča reka žalovanja, polna tolmunov žalosti, jeze, strahu in nemoči.

September kot celota je bralska brca v trebuh.

In to nam med drugim govori umetnost – kdo smo onkraj svojih vlog in navad.

Skrivnosti, ki jih je mogoče ubesediti zgolj v pesniškem jeziku.

In povodenj je res prišla.

Pisanje poezije me je marsičesa naučilo, še najbolj pa tega, kako biti potrpežljiva sama s sabo.