LUD Literatura

Poletno branje

Poletni bralni predlogi 2025

Silvija Žnidar

Ottessa Moshfegh: Domotožje po drugem svetu (Prev. Sara Virk, 2024)

Ottessa Mosshfegh je trenutno eno najbolj »vročih« pisateljskih imen, več kot primernih tudi za vroče poletne dni. Čeprav slovi v prvi vrsti po kompleksnih romanih, ki raziskujejo temačnejše plasti človeške psihe in delovanja, pa pronicljivo psihološko observacijo z občutkom za nokturne tone odražajo tudi njene kratke zgodbe. Te večinoma predstavljajo obstrance, posejane po vsej Ameriki, ki se znajdejo v nenavadnih zgodbah in zapletih. Ottessa Moshfegh tudi tukaj ničesar ne prepušča ustaljenim pričakovanjem, vsako zgodbo »začini« tudi s subtilno doziranim črnim humorjem.

 

Manca G. Renko: Živalsko mesto (2024)

Že dolgo časa ni bilo v slovenskem prostoru esejističnega dela, ki bi hkrati presenetilo z izjemno stilsko svežino in pa dalo misliti s poglobljeno refleksijo ter osupljivo razgledanostjo. Eseji se med sabo domiselno tematsko povezujejo, vsi se ukvarjajo s temami, ki so še kako relevantne za tu in zdaj. Od kapitalističnega pritiska na posameznike_ce, izkoriščanja manjšin in nečloveških bitij preko diskriminacije na podlagi spola do neutišanih fizičnih in psihičnih travm: vse to pa pospremljeno s skrbno izbranimi ilustrativnimi vzporednicami iz popkulture in »kulture«.

 

Ana Pepelnik: V drevo (2025)

Naj ne bo poletja brez poezije! Poezija je tista, ki rahlja vroče poletne dneve, podpira migetajoče poletne sanjarije, razklepa lenobni ritem tega krutega in milega letnega časa. In katera pesniška zbirka bi bila za poletje bolj primerna kot nov nabor pesmi Ane Pepelnik? Pojdite pod drevo s knjigo V drevo in se prepustite čarom neverjetno lahkotnega, a močnega ritma te lirike, ki se z vsem svojim bitjem prepušča življenju besed, hkrati pa skozi besede odkriva utripe življenja, beleži eksistenčne momente na celotnem spektru emocij in razpoloženj.

 

Adania Shibli: Zgolj detajl (Prev. Barbara Skubic, 2024)

Ko vstopimo v ta krajši roman, ki je povzročil škandal na Frankfurtskem knjižnem sejmu, imamo občutek, da stojimo v neznosni vročini, kar pisateljica stopnjuje s podobami peska, puščave. Ta vročina ne bo prinesla utehe, zgolj nekaj še bolj neznosnega, krutega, nečloveškega. Dogajanje dvodelne pripovedi je dokaj minimalistično, zgoščeno, a dovolj povedno, da približa grozo nakbe (1949), zaradi katere je bilo z območja Palestine pregnanih 700.000 Palestincev. Nasilje nad ugrabljenim dekletom priča o neupovedljivi, nedojemljivi usodi mnogih. Zgolj detajl, kako lahko literatura zgolj z nekaj potezami zareže v molk.

 

Noč bliskov. Iz nadrealističnih besedil (Izbral in prev. Aleš Berger, 2024)

Knjiga Noč bliskov je intriganten in kompleksen nabor nadrealističnih besedil, ki jih je izbral in prevedel Aleš Berger. Med vključenimi avtorji boste našli imena, kot so Antonin Artaud, Robert Desnos, André Breton in Paul Éluard. Gre za igrivo zbirko, ki bralca popelje v svet sanj, absurdnega humorja, surrealnega avtomatizma, »nore ljubezni« in bizarnih prebliskov. Besedila odpirajo vrata neukročeni imaginaciji in vabijo k zaobrnjenemu naziranju realnosti, tudi s pomočjo besednih iger, presenetljivih vsebinskih obratov ter okljukov in jezikovnih preskokov. To je branje, ki »meša štrene« in izziva ustaljeno logiko, zato je odlična izbira za poletje, ko smo morda bolj odprti za drugačne, osvobajajoče bralske izkušnje.

 

O avtorju. Silvija Žnidar (1987) je literarna kritičarka in recenzentka, ki urendikuje revijo Literatura, sodeluje z njenim spletnim portalom, objavlja pa tudi v spletnih medijih, kot so Arslitera, AirBeletrina in MMC portal RTV Slovenija. Pogosto moderira in pomaga organizirati literarne dogodke. Delovala je v žirijah nagrade novo mesto short, kristal Vilenice in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Poletna glasba

    Gregor Podlogar

    Primerno za sprehod v dolgem vročem dnevu z walkmanom v roki in starimi slušalkami na ušesih.

  • Poletno gledanje

    Veronika Šoster

    Nič boljšega za poletno sprostitev kot malo eksistencialnega strahu pred umetno inteligenco.

  • ne znam pisat

    Primož Čučnik

    stara mama bo živela večno kot škratinja

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.