Silvija Žnidar
Silvija Žnidar
Silvija Žnidar, rojena v novembru, je diplomirana literarna komparativistka ter umetnostna zgodovinarka. Podiplomski študij nadaljuje na primerjalni književnosti.
Avtorjevi novejši prispevki
-
(Kritika, komentar, 8 min)
Kdaj dobri nameni dejansko tlakujejo pot v pekel?
-
Ekstravagantno spočetje evropske literarne pravljice
(Kritika, komentar, 9 min)
Na neki način je Basile »zasejal« pravljično seme, ki je nato raslo ob drugih piscih.
-
(Kritika, komentar, 8 min)
Privid Aleksandra Wolfa zagrabi bralstvo predvsem s svojim »hitrim« ritmom, z nenehnim »privlačnim dogajanjem«, s čistim in elokventnim jezikom.
-
(Kritika, komentar, 8 min)
Na naslovnici dela Zakaj ne pišem Dijane Matković je likovna upodobitev Samire Kentrić z močno vsebino: svinčnik, pisalo, ki bruha ogenj, oziroma pisalo kot eruptiven vulkan. Sporočilnost, mentaliteta te podobe se vzporeja, prenaša oziroma dovrši v samem tekstu knjige: pisava, ki se je formirala, tlela in brbotala pod površino, prihaja z vso silo in eksplozivnostjo na plan, podira pod sabo vse ovire, ki ji stojijo na poti, ter glasno in jasno predaja svoje besede.
-
Vse te drobne apokalipse sveta
(Kritika, komentar, 7 min)
Za T. S. Eliota se v Votlih ljudeh konec sveta ni zgodil s pokom, temveč s hlipanjem. Tudi v najnovejši zbirki kratkih zgodb Toma Podstenška s pomenljivim naslovom Zgodbe za lažji konec sveta smo – razen zaključnega teksta – daleč stran od velikega, apokaliptičnega poka, srečujemo se predvsem s posamičnimi, individualnimi kataklizmami, z besedili, ki svojih likov ne spodnesejo v veliki eksploziji, ampak deluje, kot da so posrkani v neki kaotičen, nenaden trzljaj, ali jih morda pokosi banalna rutina (lastnega življenja) ali pa jih izniči bizarna situacija.
