VigeVageKnjige, zapisane (zarisane?) stripu, so nas pred časom razveselile z Ariolom, modrim osličem z velikimi očali, nasajenimi na gobček. Podnaslov prve knjige stripov o njem je Oslič kot ti in jaz, in točno to je Ariol – je, kot so pač otroci: otroško prefrigan, živahen, zavzeto goji domišljijo, ima svojega junaka (to je Gromski konj), zbira nalepke (Gromskega konja, se razume), daje ga prva zaljubljenost, veseli se morja, tuširanje mu je odveč … Prva knjiga je zdaj dobila svojo naslednico s podnaslovom Gromski konj. TudiPreberi

V preteklih letih smo ugotavljali, da manjka kakovostnih poučnih knjig za otroke, v zadnjem času pa smo le dobili nekaj zanimivih in izvirnih, tako domačih kot prevedenih. Med slednjimi gotovo izstopa slikanica Če …, podnaslovljena Nov, osupljiv pogled na velike ideje in številke. Čeprav ni kaj očitati ilustracijam in oblikovanju, ravno nasprotno, je tisto, kar dela knjigo zares posebno, njen koncept. Avtorjev cilj je predstaviti nepredstavljivo oziroma pomagati doumeti nedoumljivo. Kot lahko preberemo v predgovoru,»[…] skuša strniti oziroma pomanjšati velike dogodke, površine in dolgaPreberi

Litvanski besedni in likovni ustvarjalec Kasparavičius se nam je prvič predstavil z avtorsko slikanico Podvodna zgodba, ki ji zdaj sledita še dve zbirki ilustriranih zgodb. Zgodbe iz knjige Trapaste zgodbe so kratke, nekatere za pol strani ali pa še to ne, avtor pa se v njih ukvarja predvsem z oživljanjem predmetnega sveta, deloma tudi z naravo. Naslov je kar pravšen – zgodbe so res trapaste, torej prismuknjene, na primer o ribi, ki se odpravi ribarit, ali o čajanki, ki jo je priredil čajnik itd. Vem, daPreberi

Kot že (kdaj prej) rečeno, je velika odlika KUD Sodobnost International, da slovenskega bralca seznanja tudi s pri nas povsem neznanimi ali z manj znanimi avtorji in ilustratorji, ki pa so lahko v svoji deželi, pa tudi širše, zelo uveljavljeni. Ena takšnih – dve njeni deli smo sicer že imeli prevedeni – je tudi nizozemska pisateljica Annie M. G. Schmidt (1911–1995), ki so ji, kot se lahko poučimo na platnici, celo nadeli naziv »kraljica otroške književnosti«, prejela pa je tudi prestižno Andersenovo nagrado.Preberi

Kdo lahko naredi najmanjše slone na svetu in miške večje od hiške? Možnih odgovorov je seveda več in že ob minimalni aktivaciji domišljije se ponudijo vsaj trije – nori profesor, čarovnik ali pesnik. Slednji je tisti, ki to počne v pesniški zbirki Pesmi za majhna čebljala. Naslov je morda nekoliko zavajajoč, če si ob majhnih čebljalih predstavljamo najmlajše, po možnosti še v plenicah, kajti tematsko je zbirka precej raznolika in ponuja pesmi tako zanje kot tudi za nekoliko starejše, ki jih že tarejo prve ljubezenske tegobice oziromaPreberi

Philip Ardagh ni samo mož z veliko brado, pač pa tudi eden najbolj zabavnih avtorjev, ki so mi zadnje čase prišli pod roko oziroma pred oko. Kakšna sreča, da je lansko leto končno prišel kratkočasit tudi slovensko bralstvo! Ardagh je zaslovel z dogodivščinami Edija Dikensa – nekateri jih opisujejo kot mešanico Dickensa in Monty Pythona (in blizu so) –, ki smo jih dobili tudi v prevodu. Besede, ki bi približno zadovoljivo opisale prvo knjigo serije, so: odbito, odpiljeno, trčeno, prismuknjeno, zafrkantsko. In tako naprej.Preberi

Ob četrti slikanici (Laž in njen ženin, Kako so si Butalci omislili pamet, V Butalah sejejo sol in najnovejši Butalski policaj in Cefizelj) pred osmimi leti sestavljenega tandema Fran Milčinski in Ana Razpotnik Donati upravičeno lahko govorimo o pravi butalski seriji. Vsem slikanicam je skupno, da so v vseh pogledih skrbno narejene, predvsem pa je njihov adut prava izbira ilustratorke. Ana Razpotnik Donati zna namreč s svojimi živahnimi, prijaznimi, igrivimi in humornimi ilustracijami odlično ujeti butalskega duha in ga hkrati narediti brezčasnega, torej prav toliko današnjega, kotPreberi

Se spomnite Zelišč male čarovnice? Pomaga, če namignem, da omenjena čarovnica sliši na ime Lenčka in naokoli leta na zobni ščetki? Česar hočem povedati, je, da gredo Polonca Kovač in rožice od nekdaj skupaj, le da so tokrat zdravilne rastline zamenjale gorske. Tudi v tokratnih zgodbah sicer nastopajo različna pravljična bitja (bukov palček, škrat Hudiman, povodni mož Munec, cvetna deklica Cvetka, škratek Jakob in naša stara znanka Lenčka), a njihovo jedro je vsaj toliko kot pravljično tudi poučno. Iz pogovorov med rastlinami in njihovimi živalskimiPreberi

Kakšna dobra knjiga! je dvojezičen projekt, v prvi vrsti verjetno namenjen temu, da bi srbski otroci in slovenski otroci, živeči v Srbiji, spoznali dobre slovenske avtorje in ilustratorje. Ne nazadnje je knjiga lahko prijetno čtivo tudi za slovenske bralce, živeče v Sloveniji, saj ponuja kakovosten izbor besedil in ilustracij, ki pa so bile zvečine že objavljene v revijah Ciciban in Cicido. Med njimi bomo našli zgodbice, pesmi in uganke, izbor pa dopolnjujejo kratke opombe o avtorjih (Anja Štefan, Andrej Rozman Roza, Mira Voglar, Vera Albreht, Majda Koren, PeterPreberi

Uganka za začetek. Ni leposlovje in ni poučna knjiga, a vsebuje pravljice in je poučno – kaj je to? Vodnik! Kamniške pravljične poti so, tako kot njeni predhodnici Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino, inovativen vodnik za aktivno preživljanje družinskega prostega časa v naravi. Irena Cerar ga je zasnovala tako, da omogoča hkratno spoznavanje kulturne in naravne dediščine; vsakega od dvajsetih izletov (nekateri so bolj sprehodi, na drugih se lahko nabere nekaj več višinske razlike – za vsakogar nekaj, torej) uvaja pravljica, ki je povezana z izletniškim ciljem, sledi zanimiv, pogostoPreberi