Polonca Kovač in Jelka Godec Schmidt: Gorski vrt, za vse odprt

Sidarta

Gaja Kos

Se spomnite Zelišč male čarovnice? Pomaga, če namignem, da omenjena čarovnica sliši na ime Lenčka in naokoli leta na zobni ščetki? Česar hočem povedati, je, da gredo Polonca Kovač in rožice od nekdaj skupaj, le da so tokrat zdravilne rastline zamenjale gorske. Tudi v tokratnih zgodbah sicer nastopajo različna pravljična bitja (bukov palček, škrat Hudiman, povodni mož Munec, cvetna deklica Cvetka, škratek Jakob in naša stara znanka Lenčka), a njihovo jedro je vsaj toliko kot pravljično tudi poučno. Iz pogovorov med rastlinami in njihovimi živalskimi sosedi bo bralec izvedel mariskaj o njihovih lastnostih, navadah, imenih in podobnem, za čisto pravi poučni dodatek pa ob vsaki zgodbi poskrbijo natančne ilustracije rastlin, ki jih je prispeval prof. Vlado Ravnik (iz neznanega razloga umanjkajo le pri zgodbi Na vrhu) in spremljajoči opisi; kot se za takšno knjigo spodobi, je tudi strokovno pregledana. Zgodbe predstavljajo zaokroženo celoto – sledijo letnim časom, od zime do zime, hkrati pa napredujejo v višinskih metrih, kar pomeni, da se vzpenjajo od gostoljubnega vznožja gora, kjer je rastlinstva v izobilju, do neizprosnih gorskih vrhov, kjer se uspe usidrati le najbolj trpežnim. Zgodbe o rastlinah so, roko na srce, pogosto precej dolgočasne, a nikakor, če se jih loti Polonca Kovač. Njena besedila so duhovita, tu in tam celo prav napeta, vsaka rožica (in seveda tudi vsi ostali junaki) ima svoj izrazit značaj, nekateri junaki imajo govorne posebnosti itd. Predvsem pa iz zgodb vejeta živahnost, pritrjevanje življenju in prijateljskemu sobivanju ter prepričanje, da velja po svetu hoditi odprtih oči. To nazorno prikazujejo tudi ilustracije Jelke Godec Schmidt – če jim namenimo le bežen pogled, sploh ne bomo opazili, koliko živega je na njih; če pogledamo natančno, pa bomo opazili, da je ilustratorka tudi rožam in drugim rastlinam skrbno vdahnila živo podobo. Gorski vrt za vse odprt ni samo knjiga za branje doma, pač pa tudi knjiga za v nahrbtnik – z njo bodo izleti v gorski svet poučni in še bolj razgibani.     

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Najboljši vseh možnih svetov, drugič

    Tina Bilban

    Junija 2020 smo že vsi vedeli za COVID-19, za nami sta bili že prva razglasitev epidemije in prva razglasitev njenega konca, preizkusili smo zaprtje cele plejade inštitucij, od kulturnih do izobraževalnih. Ampak ko takole gledam nazaj – pa upam, da ne gre samo za nostalgijo –, je svet takrat še kar nekako izgledal.

  • Nekaj pisem, cel svet

    Gaja Kos

    Založbe Chiara doslej nisem povezovala s knjižnim programom za otroke ali mladino, morda še najbolj s priročniško literaturo. A kot kaže prelet njihove spletne strani, se nekaj naslovov pojavlja tudi s tega literarnega področja, med njimi še posebej pade v oči knjižica Pisma Božičku, ob kateri sem zastrigla z ušesi že zaradi imen na platnici – avtorja sta namreč uveljavljena in nagrajevana domača pisateljica in ilustrator, Janja Vidmar in Peter Škerl.

  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.

Izdelava: Pika vejica