Emmanuel Guibert in Marc Boutavant: Ariol. Gromski konj

Katja Šaponjić in Anja Golob, Zavod VigeVageKnjige

Gaja Kos

VigeVageKnjige, zapisane (zarisane?) stripu, so nas pred časom razveselile z Ariolom, modrim osličem z velikimi očali, nasajenimi na gobček. Podnaslov prve knjige stripov o njem je Oslič kot ti in jaz, in točno to je Ariol – je, kot so pač otroci: otroško prefrigan, živahen, zavzeto goji domišljijo, ima svojega junaka (to je Gromski konj), zbira nalepke (Gromskega konja, se razume), daje ga prva zaljubljenost, veseli se morja, tuširanje mu je odveč … Prva knjiga je zdaj dobila svojo naslednico s podnaslovom Gromski konj. Tudi v tej mrgoli simpatičnih živalskih junakov, otroških in odraslih, ki so del Ariolovega vsakdana – mama in oče osla, pester živalski nabor sošolcev in prijateljev, zdravnik, učitelji, knjigarnar itd. Vanjo je zbranih trinajst epizod, v katerih se lahko prepozna vsak (otroški) bralec – šolske prigode, priprave na cepljenje, samostojna vožnja z vlakom, povzročanje sivih las, pardon, dlak staršem itd. – in so zaradi svoje vsakdanje narave po eni strani fletno domače, po drugi pa vsakdanjost presegajo s humorjem, ki je poleg simpatične risbe in pestrega kolorita bistvena odlika stripov o Ariolu. No, tu je še tretja odlika, in sicer žmohten jezik in živahni dialogi; izvirnika sicer ne poznam, sodeč po tem, kako dobro se besedilca iz oblačkov prilegajo situacijam, vzdušju in likom, pa lahko sklepam, da sta prevajalki svoj posel dobro opravili. Če je treba Ariola in kompanijo oziroma stripe, ki slišijo na njegovo ime in jih ustvarja francoski tandem Guibert-Boutavant, opisati z eno besedo, bi bila – luštno! Ok, prav, ena je premalo … in ogledobranja vredno! 

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Nekaj pisem, cel svet

    Gaja Kos

    Založbe Chiara doslej nisem povezovala s knjižnim programom za otroke ali mladino, morda še najbolj s priročniško literaturo. A kot kaže prelet njihove spletne strani, se nekaj naslovov pojavlja tudi s tega literarnega področja, med njimi še posebej pade v oči knjižica Pisma Božičku, ob kateri sem zastrigla z ušesi že zaradi imen na platnici – avtorja sta namreč uveljavljena in nagrajevana domača pisateljica in ilustrator, Janja Vidmar in Peter Škerl.

  • Portret nekega posiljevalca

    Iztok Sitar

    Drobno svetlolaso petnajstletno dekle je boječe sedlo na rob postelje poleg starejšega moškega. »Nezmožna sem ljubezni. Sovražim svoje starše …« se je začela izpovedovati človeku, za katerega je mislila, da ji bo pomagal. Vendar možaku še na misel ni prišlo, da bi jo poslušal do konca, ampak jo je kar takoj začel otipavati, saj je bilo vendar popolnoma jasno, da ji primanjkuje tako čustvene kot telesne ljubezni.

  • Drseči označevalci, pomeni na ledu

    Matej Bogataj

    Vinjete straholjubca, na osrednji vsakoletni knjigotrški prireditvi razglašene za knjigo lanskega leta, so niz različno dolgih in različno žanrsko kodiranih zapisov, ki jih je priskrbela Mahkovic, Mlinar pa ilustrirala, in to tako, da je v knjigi zemljevid krajin, ki se omenjajo, in med njimi je recimo Bulonjski gozd in kar nekaj eksotičnih destinacij, tudi francosko in sploh težko zapisljivih in izgovorljivih, zraven pa cel kup ilustracij, ki prizivajo različne, v glavnem iz zgodovine poznane stile […]

Izdelava: Pika vejica