Literarno društvo IA in Slovensko društvo za primerjalno književnost sta letos že tretjič organizirali mednarodno konferenco z vznemirljivim naslovom “Koncepti realnosti skozi eksperimentalno poezijo”, ki se je med 17. in 21. majem odvijala v glavnem v Matavunu. Organizatorji so zanimivi sklepni predavanji ameriške pesnice in predavateljice Catherine Wagner in našega pesnika in zagovornika narave Iztoka Geistra pripeljali v Ljubljano, kjer ju je “širša literarna javnost” seveda prijazno ignorirala.Preberi

Prevajalka iz finščine Julija Potrč zadnje čase rada poskrbi za to, da kakšnega finskega avtorja spoznajo tudi najmlajši (Aino Havukainen in Sami Toivonen: Tine in Bine – Nori izumi in Siri Kolu: Ajda in razbojnikovi, o kateri je beseda tule že tekla). Tako lahko po novem v slovenščini beremo tudi priljubljenega finskega pisatelja, ki sliši na ime Timo Parvela in ga najdemo tudi na Preberi

Zbor je bil v zgodnjem majskem večeru pri vodnjaku na Gornjem trgu, jubilejni deseti. Prvega je ob dvajsetletnici gejevskega in lezbičnega gibanja na Metelkovi organizirala pisateljica Suzana Tratnik, ki ves ta čas ostaja bdeč povezovalni člen slovenske LGBT pisunske zadruge. Ker se je že davnega leta 2004 vse začelo kot »Odprti mikrofon«, je, jasno, obveljalo, da je na oder vabljen vsakdo, ki je bil za to pripravljen preliti nekaj črnila, potapkati približno logično zaporedje tipkPreberi

Slovenski dnevi knjige so se začeli tako, kot se spodobi: slabo. Pa ne le zaradi dežja. Res, na dan otvoritve je bilo nebo še posebej sivo in gotovo je s svojo temačnostjo spodbodlo zapečkarske preroke k še bolj temnim napovedim o koncu knjige, branja, bralstva, papirja in kdo ve česa še vsega. Napredek je pred vrati in v tem ne vidim nobenega problema, kvečjemu prijetno osvežitev, saj je sprememba platforme vendarle zgolj in samo sprememba platforme, ne pa bralnega aktaPreberi

Mogoče bo tale zapis tudi malce neobjektiven, napajan s fascinacijo nad mestom pod Piramido. Mesto sicer nima na novo tlakovanih ulic, vožnja po kolesarskih stezah zna biti vratolomna, pročelja starih in novih stavb pa še vedno kažejo bolj kot ne klavrno podobo. A mesto je, vsaj v zadnjem letu, odkar živim v njem in sem tudi uradno Mariborčan, zelo prepišno. Pa ne le dobesedno, ko v jutranjih in večernih urah močno pihlja po Grajskem trguPreberi

»Mnogi pesniki iz Marpurga danes potujejo na pesniške turnirje in si je že marsikdo med njimi prislužil zlato rožo, to je prvo nagrado v imenitnih tujih mestih,« je vodilo in vzgib preminule mariborske pisateljice Zlate Vokač Medic za vsakoletno pesniško tekmovanje, ki ga je pred trinajstimi leti idejno zasnovala Zora A. Jurič, že od leta 2006 pa poteka pod okriljem mariborske Založbe Pivec, ki prav letos praznuje deseto obletnico obstoja. Ob tej priložnosti je direktorica založbe, Milena Pivec, za dolgoletno podporo Pesniškemu turnirju prejela broško zlate vrtnicePreberi

Natakarica, klovnesa, manekenka, zdravnica, glasbenik, dimnikar, policist in mehanik so nekateri izmed poklicev, ki padejo na pamet Tilčki in Tilčku, ko razmišljata, kaj vse bi lahko postala, ko bosta velika. Ta dva že dolgo poznamo, in sicer iz Lainščkove knjige Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen (1990) v podobi Marjana Mančka. Tokrat sta v slikanici z bolj obrabljenim naslovom Ko bova velika žal dobila dokaj neprivlačno podobo – z neizrisanimiPreberi

Zadnjič so v Butalah iskali pamet, tokrat sejejo sol. Sitno je namreč, da je treba daleč ponjo, pa še je ni pri roki, ko bi jo potrebovali. Ker pa so Butalci zdaj pametni, se domislijo, da bi sol kar sami posejali in jo nato bogato želi. Logično! Sicer jim iz prekopanih in posoljenih gredic poženejo samo koprive, ampak Butalci že lahko vidijo in okusijo, kako bo sol slana, ko je že mlada sol tako ostra.Preberi

Nekaj Prešernovih besedil je bilo v preteklosti že pospremljenih s podobami in izdanih v obliki slikanic; po novem se jim pridružuje tudi legendarna Zdravljica. V kolikor ste tudi sami med tistimi, ki znajo po državljanski dolžnosti na izust le sedmo kitico, ste s slikaniško verzijo Zdravljice dobili odlično priložnost, da si v spomin prikličete tudi preostalih sedem. Izziv, preliti družabno napitniškega in narodno bodrilnega duha Zdravljice v podobe, je sprejel Damijan Stepančič in se gaPreberi

Tivoli, zbirališče avtobusov, pet petnajst zjutraj. Lahko bi šlo za končni izlet, če ne bi bila Ljubljana pod snegom in če ne bi bile namesto kopalk in žepnine za pico in sladoled obvezna oprema kapa in rokavice. Torej zimska šola v naravi? Tudi ne. Pač pa avtobusni izlet v Bologno, na knjižni sejem otroških knjig. Ampak okoliščine so me vseeno gladko spomnile prav na šolo, ker se kasneje, razen na čisto drugih koncih sveta, zaradi naklonjenosti bolj individualnim prevoznim sredstvom nisem udeleževalaPreberi

Bralno-pogovorni večer, ki se je pod budnim očesom organizatorjev projekta Mesto bere Mestne knjižnice Ljubljana odvil 28. marca 2013 v Trubarjevi hiši literature pod naslovom Dobrososedska literatura: Italija, potrebuje določen uvod. Uvod o opijanjenem starcu sredi Čopove, ki se kot v počasnem posnetku zavrti okoli droga ulične svetilke in s težo svojega telesa gravitira proti tlom. Pri tem tudi sama s skoraj upočasnjeno kretnjo naslonim kolo ob steno in se spustim k njemu. “Gospod, me slišite?” Pomežikne. Nato mu iz glave, zakrite s kapuco, počasi začne mezeti kri.Preberi

2 v 1. Gre za eno tistih slikanic, v kateri se na sredini na dvostranski ilustraciji srečata dve zgodbi, ki jo je treba med branjem za sto osemdeset stopinj zavrteti okoli horizontalne osi in ki ima dve naslovnici. Za prvo srečamo psa, ki sliši na ime Lipe in živi tipično pasje življenje, ki ga v poljubnem vrstnem redu sestavljajo lulanje, tekanje, kopanje lukenj, ogovarjanje drugih psov in preganjanje mačk. Za drugo spoznamo Naceta in Rudija,Preberi

Kratkozgodbarstvo Mirane Likar Bajželj je dobro poznano. Sobotne zgodbe so bile uvrščene med četverico finalistov za nagrado Fabula in bile nominirane za prvenec leta. Tudi pred izdajo knjige je bilo njeno pisanje sprejeto z odobravanjem in počaščeno z zmago na festivalu mlade literature Urška ter z Onino nagrado. Dobila je še nagrado spletnega portala Airbeletrina za kratko zgodbo. Te podatke navajam, ker se zdi, da je avtoričino pripovedovanje zgodb všečno tako zaPreberi

Borut Golob se je slovenski javnosti s svojim prvencem Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem uspešno predstavil leta 2009 in doživel tako topel kritiški sprejem (kresnikova deseterica) kot tudi odobravanje širšega bralskega občinstva (na kar nas opozori tekst, zapisan na notranji strani platnice). Poleg nepozornemu bralcu bolj izmuzljivih in manj pomembnih podobnosti s prvencem, kot sta avtorjeva očitna fascinacija nad prokreacijskimi zmožnostmi Habsburžanov in malo manjše navdušenje nad rojstnim krajem slovenske narodnozabavne glasbe, ostajajo bistveni objekti, deležni prikimavanja tako kritikov kot ostalih bralcev, tudi tokrat med osrednjimi kvalitetami romana: humor, kritika in sočen jezik.Preberi

Že na simpoziju o žanrski literaturi je bilo pred mesecem dni v Trubarjevi hiši literature govora o trilogiji Petdesetih odtenkov sive in če je za nekatere knjige, ki jih uvrščamo med t. i. žanrsko literaturo, ki naj bi bila manj kvalitetna od t. i.umetniške literature, ta umestitev krivična, smo se vsi poslušalci z govorci soglasno strinjali, da pa je Petdeset odtenkov sive res pravi šund. Temu se očitnoPreberi

V sklopu festivala Fabula 2013 sem v soboto, 2.3., in nedeljo, 3.3., obiskal dva literarna večera: najprej je v klubu Cankarjevega doma Matej Bogataj gostil škotskega pisatelja Irvina Welsha, v nedeljo pa je na isti lokaciji Tina Košir gostila eno najodmevnejših poljskih pisateljic mlajše generacije, Doroto Masłowsko. Na začetku velja nekaj besed nameniti sami organizaciji: Irvin Welsh je kot glavno ime festivala pritegnil veliko poslušalcev. Celo tako veliko, da je kart za dogodek zmanjkaloPreberi

Za konec ponovne uspešne izvedbe festivala Fabula, ki sta ga letos kronala obisk škotske literarne zvezde Irvina Welsha in njegov nastop pred nabito polnim Klubom CD, so organizatoji k besedi (in branju) povabili tri slovenske avtorje in eno avtorico. O mitih, njihovem vplivu na naše vsakdanje življenje, pomenu za literaturo ter naši (ne)zavedni vpetosti v mitske svetove so se pogovarjali Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič in Dušan Šarotar. Ob tej priložnosti je izšla tudi zbirka kratke proze Miti naši vsakdanji z eno zgodbo od vsakega povabljenega avtorja oz. avtorice.Preberi

Letošnje Mimoglasje je sledilo lanskemu, ki je bilo prvo in se je dogajalo in zgodilo v kavarni Pilon. Drugo Mimoglasje se je preselilo v Daktari, ki je morda križanec med Pilonom in Gromko – ne preveč dnevnokavarniško svetel, ne preveč klubsko temen, dovolj prostoren in zelo intimen. Koledarsko se je torkovsko mimoglasniško dogajanje umestilo tako, kot bi nam želelo vsaj malček olajšati dolgo ostajanje zime – s pričetkom 5. februarja in zaključkom 5.Preberi

V začetku je bil Festival. Večini se je to zdela dobra ideja. A Festival je bilo treba z nečim napolniti; zdelo se je, da bi bili najboljša rešitev za to pogovori. Še vedno pa ni bilo jasno, o čem naj bi ti pogovori tekli; treba jih je bilo napolniti s temo. In nastala je tema o mitologiji.Preberi

Dan po otvoritvi letošnje Fabule je nemški pisatelj Ilija Trojanow v istoimenskem performansu predstavil svoj novi roman Tajanje in s tem implicitno refleksijo možnosti, ki jih ima literatura za povezovanje z glasbo in uprizoritveno režijo. Verjetno ne preseneča, da je v Bolgariji rojeni pisatelj, ki je odraščal v Afriki, živel v Indiji in Nemčiji in se pred kratkim ustalil na Dunaju, tudi svoj novi roman uokviril prav s potovalno zgodbo. VPreberi