Vse naokrog se je zapiralo, celo reka je sodila sama svojemu toku.

Kakor orel tistega nedeljskega jutra / nad Slano reko.

Odpirajo se neskončne možnosti, trepetajo v zraku, vse je lahko zgodba.

Tu, kjer se morje / stika s kopnim, / je najboljše vseh plesišč.

Če se pomakneš semkaj, / boš slišal, kako zemlja živi

Šlo je za tisto pravo, z nebesnih teles navdahnjeno zaupanje.

Prvo nebo / je v tebi

Nič več nostalgije. / Zdaj si kmet sredi zime.

Ni izhodišča. / Ni ciljne črte. / Vsakdo zmaga.

Zdi se mi, da se mi nekam mudi, opravilo me čaka.