Parada heteroseksualcev (izbor)

Drevesa

Pridi,
Krvava Meri,
ne skrbi,
izgubila se bova za prvim ovinkom.
Ovenijo
rastline
in diktatorji.
Dobri vedno umrejo,
slabi vedno umrejo.
Vrane se podijo z enega konca neba na drugega,
če se naveličajo neba,
se spustijo na tla.
Tako kot ljudje.

Redke ptice

Imel sem eno dobro poletje.
Srečo sem imel z infarkti
in našel sem nekaj školjk.
Oblike smo,
ki nikoli zares ne izginejo,
le spremenijo se v prah,
v rože,
ki še niso izumrle.
Otroci, kaj je tisoč lajkov na Instagramu
proti enemu fuku?
Svoboda,
ki jo jemljemo,
je ječa,
v kateri plesnimo,
ali nekaj podobnega.
Oba igrava na poraz,
mahava z zastavo,
mahava publiki.
Oranžne barvice
ni bilo nikjer.
Oranžna je za pomaranče.
Redke ptice so manj izbirčne,
ko iščejo sorodno dušo.

Literarni večer

»Hej, sem videl, da imaš literarni večer.«
»Ja.«
»Ne bom prišel.«

Cigareta

Moj dan ni Grace Kelly,
je bolj France Cukjati.
Izplazil sem jezik
in te zapečatil,
te odrinil stran od vsega,
kar poznaš,
da bi letela,
vsaj dokler hupajo avtomobili v poročni paradi.
Sex Pistolsi umirajo počasi,
počasneje od angleške kraljice.
Zdaj še verjameš,
da imam lahko rad okna,
ki se več ne odpirajo.
Cigareta pogori do konca,
brez blebetanja
in pretvarjanja,
postara ruske punčke
v trhlo rusko zemljo.
Sence dihajo drugače
kot prezgodaj utrgane rože,
vrana prhuta za zidom
in kliče zdolgočasene v strahu.
Samo pištole,
nobenih ljudi.
V vrtnico strmoglavijo krvavi oblaki,
grdi nikoli ne postanejo lepi,
lahko pa postanejo močni.
Smrt je slaba tolažba,
lahko pa je edina tolažba.

Ljudožerci

Imam diplomo
in štumfe,
na katerih piše:
četrtek.
Vodič v muzeju je rekel,
da se staroselci na Novi Gvineji
še vedno streljajo z lokom in puščicami,
pa smo se vsi smejali.
Slabi prodajajo,
šibki kupujejo.
Šibki prodajajo,
slabi kupujejo.
Nikoli ne vem,
kako je zares prav.
Ampak jaz sem tako ali tako zmeden.
Samo takrat nisem bil:
zalival sem suhe rože,
dokler niso zgorele.
Veš kaj,
če bi razstrelili ta planet,
koliko manj enega kurčevega vrtenja, a?