Musorgski bi si zaslužil boljšo pesem

Blaž Iršič

Ti vrhovi niso moji,
iz delirija vzeti,
kot abortus Mussolinija,
strte matere, strta Evropa.
Povsod obstaja neka logika.
Pred samomorom le redki vrtijo hula hop obroč.
Niso moji,
pa vendar stojim na njih sam.
Modest, na tvojo bolečino poplesujemo,
celo fukamo,
kot zakrčeni smehljaji.
Kot moker konj,
ki ga ne bo nikoli osušilo sonce
in mu bo izpadla mokra dlaka na mokra tla,
ki se ga ne bo nikoli več nihče dotaknil,
s prsti, besedo, nožem,
nihče zanj več molil,
ki bo vpil vso kri v obraz
in končal kot Musorgski.
Stojim pred tabo in vseeno upam.
Jebanje je pomembno.
Izgubljen v otroški koruzi,
nisem moril, nisem moril,
a sem te stisnil k sebi,
vzel več od življenja
in ničesar vrnil.
Lahko bi počakal,
da se led stali,
vztrajal, da iz rož vzameš najlepši kos smrti,
najbolj mrtvega od vseh četnikov,
še čakal,
da potihnejo streli iz oči nočnih plesalk,
da končajo violine ruski korak na čečenskih krikih,
da se ti odprejo velike oči in ostanejo velike.
Marjanca je skvirtnila,
jaz pa sem premaknil noge
in zdelo se je, kot da odhajam.

O avtorju. Blaž Iršič se je rodil v Novem mestu leta 1983. S plešo in kislega obraza nikoli kasneje ni bil več tako podoben Janezu Janši. Kasneje se je v mali šoli naučil brati in pisati in kaj več od tega ne zna niti danes.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica