Pesniki plitkih strasti

Katja Perat

Včasih kdo, ki se je priučil, kako disciplino naseliti s prirojenim udobjem,
S katerim privlačni ljudje naseljujejo svoja telesa,
Reče, da je ljubezen neizoblikovano in komaj civilizirano čustvo,
Čustvo razdora in nemoči,
Primerno za majhne sesalce in ljudi, ki ne bodo nikdar zares ljudje.
Da mora vsak, ki se je kdaj uklonil raziskovanju, razumeti,
Da lepota lahko vzdrži samo površen pogled,
Da moramo biti osamljeni in razlaščeni,
Da bi zmogli verodostojno ovrednotiti resničnost,
In da nas vsako bogastvo uri v brezbrižnosti.
Da čas nujno ožigosa z izgubo
In da ni nič bolj usmiljenja vrednega
Od neumnega poguma neizkušenih,
Ki svoje dlani gospodovalno polagajo na svet v pričakovanju,
Da se bo upognil kot hrbet vdane mačke,
Da nam umetnost ne bo dala odveze,
Ker je vsaka umetnost šibkost,
Vsaka umetnost plitka in okrutna,
Vsaka umetnost lastnini in potvarja,
Vsaka umetnost krivica,
Vsaka umetnost obup,
Vsaka umetnost predaja,
In vsaka umetnost daje na znanje, da smo togotni otroci,
Ki ne vzdržijo sveta in njegovih zahtev.

Čeprav ni nobenega zagotovila,
Bi morda koristilo,
Če bi ga kdo objel.

O avtorju. Katja Perat se je rodila januarja leta 1988 v Ljubljani, najlepša leta svojega življenja je žrtvovala Filozofski fakulteti. Trenutno opravlja priložnostna dela v kulturi. Leta 2011 je izdala pesniško zbirko Najboljši so padli, ki je prejela nagrado za najboljši prvenec in bila večkrat nominirana. Leta 2014 ji je sledila še prav … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu
  • Me, the gang of brothers pravi:

    Pozor, pozor, prihaja nova epizoda v seriji Tavtologije Lepe Duše!

    Kaj nam bo poezija, če imamo nekaj retoričnih spretnosti! V rokavu v dve ali tri teme in celo serijo neretorično ponavljajočih se sintagem!

    Okoli vratu pripadajoče titule za: genialnost in sistemsko nepokorščino! In možnost za: ob vsaki priložnosti pljuniti na poezijo s pozicije pesnika!

    Če pa pokličete zdaj, dobite še objem!

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Nick Cave and the Bad Seeds: Fifteen Feet of Pure White Snow

    Ivana Komel

    Včasih svet obstoji ob nekem čustvu, ki vedno znova ustvarja galaksije in mlečne poti do srca. Kot injekcija odvisnosti, ki brizgne v zrak veselje in … →