Vse, kar ostane na koncu romana, so ljudje, ki drug drugemu niso več tujci.

Delo, ki je v zanašanju na zagotovljen komercialni uspeh literarno površno in nedodelano.

Njegov obrambni mehanizem je po eni strani agresija in po drugi tihi upor s kršenjem pravil.

Mar žanrov ne maramo, ker v resnici menimo, da so naša življenja nevredna?

O utopični želji po pripadanju, ki je za nekatere za umret nedosegljiva.

Kaj pa, če po nekem slučaju ravno tokrat ne gre za sanje?

Ako človek umre, bo li oživel?

Poglabljanje in problematiziranje pojma »resnice«.

Nič od tega ni obvezno, dokler tekst stoji in je v celoti osmišljen.

Na račun vsega tega pa moramo pretrpeti tudi nekaj zares osladnih in klišejskih momentov.