Med polji poezije in abstrakcije, igranja in raziskovanja.

Sitar se tukaj izkazuje kot natančen in spoštljiv bralec literature.

Imamo zelo veliko stripov za otroke in odrasle, ravno najstniška publika pa je izjemno slabo pokrita.

Žežljeva risba je kot poezija.

Mitrevski je odličen v kombiniranju težko združljivega: tragičnega s komičnim, realnega z absurdnim, družbenega angažmaja s kratkočasenjem in zabavanjem bralca.

Tankočutna, hkrati pa vsebinsko polna in večplastna celota, ki nagovarja k večkratnemu branju.

Lična knjiga zatorej prinaša izbor stripov s profila v knjižni obliki in kar kliče k ponovnemu prelistavanju in zabavi.

Kakor da nam manjka le čisto malo znanja, da bi si lahko vse pojasnili, in da moramo le ugotoviti naravo zamaskiranega: nam kdo prikriva ali si prikrivamo sami?

Kako lahko kratka proza zaživi v novem mediju?

Kako so izgledale literarne adaptacije v italijanskih stripih in kako v jugoslovanskih?