Arhiv prispevkov z oznako prevajanje (22)
Iztok Ilc
Madžarski prevajalec in literarni posrednik Zsolt Lukács je zaključil študij slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Živi v Veliki Kaniži na Madžarskem, kjer dela kot prevajalec iz slovenskega jezika in organizator kulturnih prireditev, ukvarjal pa se je tudi s sirarstvom. V madžarščino je prevedel dela številnih slovenskih avtorjev, med njimi Aleša Debeljaka, Tomaža Šalamuna, Edvarda Kocbeka, Miklavža Komelja, Aleša Štegra idr. Doslej je v madžarščini v njegovem prevodu izšlo 16 pesniških zbirk,Preberi
19. julija 2022 | Intervju
Mojca Medvedšek
Sposobnost, ki je pripomogla k temu, da je bil moj prevod kljub nekaterim pomanjkljivostim uspešen – in mislim, da to velja za moje prevajanje na splošno –, je dejstvo, da se mi ob branju prikazujejo slike; ko berem, vidim podobe
Preberi28. marca 2020 | Intervju
Aljaž Krivec
»Pri SZ Čeljust sem izdal par pesniških zbirk, ki sicer niso bile opažene, ampak kot pravi Bob Geldof v The Great Song Of Indifference: I don't mind at all.«
Preberi27. decembra 2019 | Izdano
Klemen Kordež
Naj to besedilo služi tudi kot poziv financerjem dogodka, da bi tudi v prihodnje po Evropi širil besedo o slovenski literaturi na edini način, ki se za to zdi primeren: z omogočanjem pretoka idej in znanja med ljudmi, ki so na tak ali drugačen način svoje življenje posvetili književnosti.
Preberi29. novembra 2019 | Poročilo
Veronika Šoster
Akterji na literarnem polju so dolžni odpravljati pomanjkljivosti in prispevati k bolj emancipatoričnemu uveljavljanju novih avtorjev, literatur, diskurzov, jezikov ipd.
Preberi27. maja 2019 | Intervju
Jedrt Maležič
Najbrž je vsak samostojni prevajalec (ne glede na plačilo prispevkov iz državnega proračuna) že doživel bodisi trganje od ust pri subvencioniranih knjigah bodisi mizerne honorarje pri nesubvencioniranih, pri čemer velike in ugledne založbe niso nikakršna izjema. Zato: zlate prinašalke vseh dežel, združimo se! Čas je, da se transformiramo v zagatne pitbule, ki nam bodo – revam/parazitom/pijančkom/(vstavite žaljivko po želji) samozaposlenskim – naklonili nekakšen homogen sindikat.
Preberi13. septembra 2017 | Esej, kolumna
William Tamplin
Število ameriških raziskovalcev, ki se ukvarjajo s sodobno beduinsko poezijo, bi lahko prešteli na prste ene iznakažene dlani. Kljub temu pa izide del nekaterih pesnikov spremljajo ideološko nabite razprave, ki zrcalijo širše spore na univerzah in v ameriški družbi. Beduinski pesnik Muhamad Fanatil el-Hadžaja, ki ga prevajam, je bil denimo goreč zagovornik režimov Sadama Huseina in Moamerja Gadafija, diktatorjev, za katera je znano, da sta ubila na tisoče svojih ljudi. Določeni ameriški raziskovalci skladno s tem verjamejo, da se je treba izidom del tovrstnih avtorjev dejavno zoperstavljati, zato želim avtorjeve delo in nazore tukaj predstaviti, da bi razpravo, njene težave in splošno pomembnost nekoliko podrobneje pretresel.Preberi
3. aprila 2016 | Esej, kolumna
Nina Beguš
Američani so me s svojim bralskim angažmajem presenetili. Mogoče zato, ker živim v Cambridgeu, delu Bostona, kjer na podzemni železnici več ljudi v rokah drži knjigo ali bralnik kot pa telefon. Še verjetneje zato, ker je to mesto polno študentov z vsega sveta in nikakor ne predstavlja splošne ameriške populacije, pač pa zgoščeno populacijo knjižnih moljev, med katerimi recimo študentje prava, ki, izmozgani od študijske literature, za odmor prebirajo Melvilla in Tolstoja, ljubiteljsko delajo vPreberi
30. junija 2014 | Esej, kolumna Uvodnik
Urška P. Černe
V letošnjem letu 60-letnico obstoja med drugim praznujejo pesnik in prevajalec Boris A. Novak, prevajalca Srečko Fišer in Štefan Vevar, Zoran Janković, nobelovka Herta Müller, pesniška zbirka Pesmi štirih in nacionalno Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Slednje je z odprtjem fotografske razstave prizadevnega Vinka Avsenaka v NUK-u obeležilo tudi 50-letnico Sovretove nagrade.Preberi
25. novembra 2013 | Esej, kolumna Uvodnik
Gabriela Babnik
Bralno-pogovorni večer, ki se je pod budnim očesom organizatorjev projekta Mesto bere Mestne knjižnice Ljubljana odvil 28. marca 2013 v Trubarjevi hiši literature pod naslovom Dobrososedska literatura: Italija, potrebuje določen uvod. Uvod o opijanjenem starcu sredi Čopove, ki se kot v počasnem posnetku zavrti okoli droga ulične svetilke in s težo svojega telesa gravitira proti tlom. Pri tem tudi sama s skoraj upočasnjeno kretnjo naslonim kolo ob steno in se spustim k njemu. “Gospod, me slišite?” Pomežikne. Nato mu iz glave, zakrite s kapuco, počasi začne mezeti kri.Preberi
1. aprila 2013 | Kritika, komentar Na torišču
Prijava na Literaturin obveščevalnik
Literarno-umetniško društvo Literatura
Trubarjeva 51, 1000 Ljubljana
ID za DDV: SI62575694
matična številka: 5686750000
Predsednica: Veronika Šoster
Uradne ure: četrtek od 11.00 do 13.00
Knjigarna v društvenih prostorih je odprta v času podaljšanih uradnih ur po sledečem urniku:
ponedeljek: 10.00–14.00
torek: 15.00–19.00
sreda: 10.00–14.00
četrtek: 11.00–13.00 (uradne ure) in 13.00–17.00
Splošne informacije
tel. 01 251 43 69
ludliteratura@yahoo.com
Elektronski medij www.ludliteratura.si
Odgovorni urednik: Žiga Rus
Urednica za literaturo: Julija Lukovnjak
Revija
Področni uredniki: Primož Čučnik, Ana Geršak, Andrej Hočevar, Žiga Rus, Veronika Šoster
Odgovorna urednica: Silvija Žnidar
Prišleki, Piknik
Urednica: Veronika Šoster
Labirinti, Novi pristopi
Urednik: Matevž Kos
Stopinje
Urednici: Gaja Kos, Tina Kozin
Dogodki
Koordinatorka programa: Veronika Šoster
O mediju in pogojih sodelovanja
Navodila za pošiljanje prispevkov
Splošna pravila in pogoji nagradnih iger
© avtorji in LUD Literatura
Objavo prispevkov omogoča Javna agencija za knjigo

Vzpostavitev spletne knjigarne je omogočila Javna agencija za knjigo RS.
Brezplačno pošiljanje za vse nakupe v spletni knjigarni! Opusti
Ta spletna stran uporablja piškotke. Obvezni piškotki in piškotki, ki ne obdelujejo osebnih podatkov, so že nameščeni. Z vašim soglasjem bodo naloženi tudi piškotki za izboljšanje uporabniške izkušnje.
Brezplačno pošiljanje za vse nakupe v spletni knjigarni! Opusti