Kravos je dolga leta domala sam, v redki družbi (morda zgolj v družbi Ervina Fritza) stal na »neuvrščenem« polju poetike – ni bil ne tradicionalist, ne del eksistencialistične skupine, ne ludistov in tudi drugih avantgardistov ne.

Hrumenje časa se predstavlja kot biografija, ki se osredotoča na človeka, ne na delo. Ponaša se s tem, da se vpletanju glasbe skoraj povsem izogne. Izogne ali bolje poenostavi pa tudi odnos človeka do tistega, kar ga v tem primeru najočitneje konstituira in določa njegov odnos do sveta.

Celotni pojav človeka ostaja paradoks, kar pa zadeva vitalnost in zlasti aktualnost pisanja ... o tem sploh ni vredno izgubljati besed. Singer je dandanes bolj aktualen kot kdajkoli prej.

Pod mirno površino pri Modianu nekaj brbota. Nasprotje med površinsko, slogovno treznostjo in tistim, kar je spodaj – in tam ni nič drugega kot brbotajoči kaos – med branjem romana Da se ne izgubiš tu okrog vzbuja skorajda fizično slabost.

Čudni telefonski klic, zaradi katerega pravzaprav obstaja zgodba, sicer sprejme, samemu sebi pa precej hitro prizna tudi, da zato še ni Humphrey Bogart. Bogart ni imel travm. Bogart ni nikoli imel travm.

Učbenik ali delovni zvezek za matematiko? Ne! V najnovejši slikanici Lile Prap, ki nadaljuje svojo živalsko (poučno) slikaniško linijo, gre za spoj naravoslovnih podatkov in, ja, matematike, natančneje urjenja štetja.

Pri nas so, priznajmo, domovi za upokojene še vedno demonizirani kot nekakšne hiralnice. Dobiti bojo morali svojo literaturo. Pa ne mislite, da se »starine« dolgočasijo – ne Hendrikove in tudi pri nas ne.

Roman, ob katerem se zastavlja vprašanje, kako monetarno upravičiti, da ne lomiš rok in nog, ampak pomagaš?

Kako so med drugo svetovno vojno živeli na drugi strani luže?

Poleg Lalića in Arpa nas je v letu 2016, tokrat v zeleni izdaji, pričakal tako imenovani bitniški gospod. Tako bi se bržčas glasila zelo hitra in površna oznaka enega starost ameriške sodobne poezije, ki ni bil razvpit kot Ginsberg ali Bukowski in nekoliko manj kulten kot Corso, vendar je preživel divja leta ameriške poezije (možak je letnik 1919 in štetja še ni konec) in uspel nabrati čeden kupček mojstrovin, ki morda niso tako zelo »napadalne« kot tiste njegovih tedanjih sodrugov, tudi kričijoPreberi