Naslov četrte pesniške zbirke Barbare Pogačnik bralcu ponudi enega od ključev, s katerim odpre vrata v zbirko. Kot je Carrollova Alica v čudežni deželi v temelju literatura igre, humorja, nonsensa, miselnih preobratov, je tudi pričujoča zbirka dodobra metaforično zazankana v mreže novih miselnih pokrajin. A ker je poezija že sama po sebi z vsemi mogočimi pesniškimi figurami tudi preizkušanje izraznih možnosti jezika, naslon na Carrollovske literarne manire niti ni posebej presenetljiv. V pesmih se denimo kaže kot nadrealistično podobje: »Tvoje oko je prazniPreberi

Harold peš prepotuje Anglijo, da bi obiskal na smrt bolno prijateljico, in ko premaguje brezmejna prostranstva, mimogrede najde še samega sebe. Pismo prijateljice v njem vzbudi slabo vest, roman o dolgem popotovanju pa je posledično tudi zgodba o iskanju samoodpuščanja in preseganju ustaljenih navad. Ob vseh žuljih na nogah in ljudeh, ki jih sreča na poti, rutine vajeni in od žene odtujeni Harold kar naprej podoživlja in razčiščuje svojo lastno življenjsko zgodbo; pot, ki jo prehodi, pa mu pomaga, da se notranje prerodi in pripravi na preizkušnje, kiPreberi

Ob ponovni popularnosti muminov pri nas, ki je dobila zagon z vse več prevodi knjig in stripov ter prodajo razglednic, magnetov, zvezkov, beležk, priponk itd., kar ima v domeni založba Sanje, se je potrebno vprašati, kaj nam lahko ta navihana bela bitjeca, za katera prisrčnih pridevnikov kar ne zmanjka, ponudijo danes, dobrih 70 let po svojem nastanku. Knjige o njih je Tove Jansson začela objavljati po koncu druge svetovne vojne, pa vendar so tudi pod zgodovinskim pritiskom tega temačnega obdobja mumini postali in ostali svetli, veseli,Preberi

Zgodovina rokenrola, ki je z razglasitvijo Dylana za Nobelovega literarnega lavreata letos dokončno in zasluženo postal tudi del literarne scene (glasba se je pravzaprav po dolgem času spet dokončno vrnila k besedi), je bila večkrat mačehovska in neprizanesljiva do svojih otrok. V knjigi glasbenega publicista Primija so zbrani kratki pregledi usod nekaterih imen, brez katerih zgodovina glasbe ne bi bila takšna, kot jo poznamo dandanes. Imena se seveda ponujajo kar sama, od bluesovskega avtorja Roberta Johnsona, ki stoji na čelu knjige, preko BuddyjaPreberi

Ob novem, daljšem proznem delu Josipa Ostija Duhovi hiše Heinricha Bölla lahko lagodno uživamo in se zabavamo, lahko pa se nam ob njem poraja tudi kupček vprašanj. Avtor je delo v podnaslovu označil kot »kalejdoskopski roman, zgrajen iz zgodb, predvsem o pisateljih«. Oznaka je posrečena predvsem v tem, da ima knjiga izvrstno kalejdoskopsko strukturo, v kateri se različni drobci (zgodbe, anekdote, avtobiografske beležke in skoraj eseji, ki jih je veter v hiši Heinricha Bölla zmečkal in pomešal) bolj ali manj svetlikajo in povezujejo na razne načine ter tvorijoPreberi

Objava dnevnikov slovitih piscev se – z njihovim privoljenjem ali brez – zna izkazati za sila nerodno zadevo. Da bi slednje pri sebi preprečil, je Berger svoje dnevniške zapiske zadnjih tridesetih let požgal, za objavo pa nato pripravil Povzetke. Ti v sebi združujejo pisan nabor najrazličnejših besedil: od krajših razmišljanj in anekdot o preteklosti, vsakodnevnih navadah, zapostavljenih predmetih, ljudeh do jezikovnih iger, šaljivih pesmi, vaj v slogu ter seznamov prebranih knjig, obiskanih kino predstav, prenočišč in srečanj. Berger, čigar opus dolgoletnega dela prevajalca, urednika, kritika in pisatelja jePreberi

Roman Midva ima vse predispozicije, da nagovori kar najširši krog bralcev – preprosto začrtan zgodbeni lok, ekscentrične like, jasen in preprost slog, živ dialog … Od prve do zadnje strani ga zaznamuje lahkoten humor, ki povečini izhaja iz trka dveh svetov – analitično-logičnega in kreativno-umetniškega. Protagonista, doktorja biokemije, pogosto preglasujeta umetniško navdahnjena žena in sin, vendar se prvoosebni pripovedovalec kljub mnogim neuspehom na vse kriplje trudi svojo družino obdržati skupaj. Bralec brez težav spremlja več dogajalnih pramenov hkrati – preteklost postopno osmišlja sedanjost, ki jePreberi

Hana Gonen ni pozabila ničesar. Ne tega, kaj je imel navado reči njen oče, ne otroških iger s sosedoma, arabskima dvojčkoma, ne prvega srečanja z možem Mihaelom nekega zimskega dne v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Jeruzalemu. Pozabiti pomeni umreti, Hana pa noče umreti. Izraelski pisatelj Amos Oz ji v romanu zato prepričljivo prepusti besedo, da lahko s časovne distance z neizprosno natančnostjo izriše neusklajeni odnos mladega zakonskega para, tegob družinskega življenja, zaznamovanega s prenagljeno nosečnostjo, pa tudi tesnobnost Jeruzalema in Izraela v času številnihPreberi

»Slovenija ima talent« tokrat v knjižni obliki. Med drugim. Kajti drugi mladinski roman Mihe Mazzinija, s katerim je uplenil zadnjo modro ptico, nagrado za najboljši (še ne izdan) mladinski roman, ne govori samo o posameznikih, ki si – bolj in manj upravičeno, pa tudi povsem neupravičeno – mislijo, da so ali bi lahko postali zvezde, pač pa tej liniji, ki jo zastavi problemsko (in z merico cinizma), pridruži številne druge, nekatere zgolj mimogrede nakazane probleme in problemčke. Bralec bo med platnicami našel medvrstniško nasilje, družinskePreberi

Nekatera literarna dela nas osupnejo s svojo drugačnostjo in lepoto, druga nas uspavajo z monotonostjo. Nekaterim uspe, da bralcu spontano privzgajajo posluh za sočloveka, pri drugih ostane jasno, da izražajo kvečjemu socialno občutljivost avtorja, ki ne zmore okužiti bralca. Bolj k slednjim sodi nova, že tretja zbirka kratkih zgodb Vzporedni svetovi avtorice Manke Kremenšek Križman.Preberi