Isaac Bashevis Singer: Moč teme

Isaac Bashevis Singer, Moč teme. Prevedla Jana Unuk. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2017. (Zbirka Kondor)

Matej Krajnc

Singer je svojčas že izšel (med drugim) v zbirki Nobelovci, dobili smo tudi njegovo avtobiografsko trilogijo, a pričujoči izbor je vendarle svež, saj prinaša dvajset Singerjevih zgodb z izdatnimi opombami kot se za zbirko Kondor spodobi. Celotni pojav človeka ostaja paradoks, kar pa zadeva vitalnost in zlasti aktualnost pisanja … o tem sploh ni vredno izgubljati besed. Singer je dandanes bolj aktualen kot kdajkoli prej. Organizirana religija in politika (enačba je bržčas jasna) sta še vedno (in vedno bolj) prepričani, da so volilci (in verniki) zgolj kanonenfuter (žal bržčas zlasti zato, ker njih večina kar sama rada prevzame to vlogo), družbene norme se vedno znova obračajo v prid tistim bolj arogantnim, nekje med njimi pa stopicata deček Yentl, ki lahko bere svete spise in deklica Yentl, ki jih ne sme. Zato jih kupi stricu, vsaj tako reče prodajalcu. In če za Nobelovce običajno velja, da jih nehamo brati, koj ko dobijo to prestižno nagrado, je ob pričujočem izboru to pravilo nujno spet vzeti pod lupo. Tudi (ali zlasti) za vse tiste, ki Singerjevo delo poznate zgolj iz sveta popularne kulture.

O avtorju. Matej Krajnc (1975), komparativist, pisec, kantavtor. Poleg svojih avtorskih zadev piše tudi literarne in glasbene recenzije, prevaja čudne in manj čudne pesnike in brenkače, ukvarja se z verzološkimi zadevami, zgodovino popularne glasbe, zgodovino satire, skuša pa nekako spravljati v red tudi lastno zgodovino, kar mu uspeva bolj ali manj dobro, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Psihološka telenovela v štirih delih z epilogom

    Zarja Vršič

    Ponižani in razžaljeni niso obvezno čtivo iz avtorjevega opusa, so pa vsekakor pomemben vezni člen med njegovimi zgodnjimi in poznejšimi deli ter bi utegnil navdušiti za bralce, ki jih podrobneje zanima geneza romanopisja Dostojevskega.

  • »Sveta preprostost opisa«

    Silvija Žnidar

    Za pesniški opus poljske pesnice Wisławe Szymborske (1923-2012), ki je pod naslovom Radost pisanja v izrednem prevodu Jane Unuk izšel lansko leto, bi lahko rekli, da je kompleksno ljubezensko pismo svetu, in vsemu kar na njem in okoli njega obstaja.

  • Vse je v nas

    Gaja Kos

    Tako kot zna Tove Jansson otipljivo popisovati naravo, no, pravzaprav vse, kar je okoli nas, pa tudi v nas, zna s svojimi unikatnimi, čudaškimi liki zadeti tudi v bistvo človeka. Oziroma v katero izmed njegovih pla(s)ti. V tokratni knjigi se dotakne samote/samosti/osamljenosti, obsesij, depresije ali vsaj zametkov le-te, pa tudi demence.

Izdelava: Pika vejica