Inovativno in heterologno teoretsko mišljenje, ki se je zmožno upreti podreditvi.

Preverjati ustaljene teze literarne zgodovine in najti kaj nepričakovanega.

Misliti spol brez modernizma kratko malo ni mogoče.

Človeški svet, od začetka do konca prepreden z mnogosmiselnostjo.

Če se želimo dokopati do pomena literarnega dela, je prestopanje fiksacije ruskega formalizma na formo nujno.

V zgodovini idej srečamo obilico takšnih vzponov, padcev ter reinvencij teorij.

Jonah je zbolel za groznim virusom. Ponoči je najhuje. Okoli torza se mu ovija živa rana. Nanjo mu polagam obkladke iz jedilne sode. Z njim bedim tri noči, medtem ko se zvija od bolečin. Občutim nekaj novega: tokrat mu ne zamerim, nisem nepotrpežljiva, ker me potrebuje, ker nagonsko z mano deli svoje trpljenje. Lahko ga prenesem, ni me ga strah. Trpljenje je (vz)trajanje. Jonah nedoločljivo moleduje, naj bolečina mine, mrmra o tabletah proti bolečini, kiPreberi

V lanskem letu je v zbirki Novi pristopi (LUD Literatura) izšla strokovna monografija Draga Bajta z naslovom Kar je Sonce za Luno, to je Rusija za nas, podnaslovljena Kaj je socialistični realizem. Že ko sem izvedel za njen izid, se je v mojo zavest zapisala kot intriganten naslov v domačem prostoru literarnih ved. Še najbolj bržkone zato, ker gre za delo, ki si vprašanja o tem fenomenu zastavlja dolgo po njegovem zatonu, v času, ko nam beseda socrealizem še največkrat služi kot svojevrstna žaljivka,Preberi

Še preden sem se odpravil na drugo izvedbo t.i. mednarodne študentske konference primerjalne književnosti Prva stran, sem sam pri sebi že podal (vsaj) dve oceni. Preletel sem program in ta me je pritegnil. Veliko predavanj, njih teme pa dozdevno dobro premišljene in ne denimo izbrane po nekakšni plati karseda gotovih stav ali seganja k populizmu. V njih (in v sklopih) se je zrcalil krovni naslov Literatura proti sistemu, ki je v paru z javnim pozivom k sodelovanju na konferenci zaobsegel kritike ideologij, feminizem, queer študije, vprašanjePreberi

Dostojevski nikoli v življenju ni bil v Andaluziji. Bili pa so tam njegovi junaki: na vročih ulicah Seville, kjer je zrak prežet z vonjem po lovorju in limonah, se srečata Jezus Kristus, Gospod v človeški podobi, in kardinal veliki inkvizitor. Kristus, ki ga množica takoj prepozna, obudi v življenje mrtvo deklico, nakar ga kardinal zapre in mu v ječi postreže z znamenitim monologom o človekovi zasužnjenosti in svobodi. Pesnitev o velikem inkvizitorju iz Bratov Karamazovih je literarna mojstrovina; edino, kar Dostojevskemu lahko očitamo, je nepoznavanje realij: na »vročih ulicah« Andaluzije je namrečPreberi