Postala sem zemlja. Vse je bolje kot biti živ mrlič. In vame smo sadili fižol in solato. Iz mene pobirali krompir. In redkvice.

Pod taktirko otrok in mladih se (še) ne dogajajo spremembe, ker nimajo moči, možnosti, da bi se. Se pa v njihovem odnosu, dialektiki in dejanjih kažejo možnosti, da bi se.

Mária Ridzoňová Ferenčuhová je ena najpomembnejših sodobnih slovaških pesnic, katere pesniški zbirki Ogrožena vrsta in Imunost, sta nedavno doživeli slovenski prevod.

V lanskem letu so pri založbi Beletrina izšle Zbrane pesmi I in Zbrane pesmi II Jureta Detele. Kot podaljšek izida tega vsekakor monumentalnega dela je založba Beletrina 2. aprila v Cankarjevem domu organizirala Simpozij o Juretu Deteli, s katerim se je namenila »ob tej prelomnici primerno osvetli[ti] njegovo življenje in delo«.

Ekološka pridelava, samooskrba, homeopatska zdravila in alternativna medicina – kako globoko je človeško telo v resnici onesnaženo in kako zdrav je lahko človek, ki je prepričan, da vse to potrebuje?

Kup je bil večji od srednje velikega človeka. Odrezani, odsekani, zmečkani, poteptani, izruvani, raztrgani … listi, veje in cveti so bili nagrmadeni drug na drugega z grozljivo mešanico doslednega sovraštva in tistega pišmevuhovstva, ki človeka zajame po tem, ko opravi gnusno delo odstranjevanja kakršnesižebodi golazni, ki naj po eksekuciji leži naokrog, kakor ji je drago. Samo da ni več živa in da s svojim gnusobnim videzom ne streže po življenju nam, ljudem. Kup mrtvega rastlinja je, bržkone zaradi rdečkastih, barvi krvi podobnih vej, v spomin priklicalPreberi