29. junija 2017

Kari Hotakainen: Zakon narave

Kari Hotakainen, Zakon narave. Prevedla Julija Potrč. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2015. (Zbirka Horizont)

Irina Lešnik

Roman finskega pisatelja Karija Hotakainena Zakon narave se bere kot fragmentarna meditacija malega človeka, ki se nepričakovano znajde na meji med življenjem in smrtjo. Rautala, strokovnjak za toplotne črpalke srednjih let, se po hudi prometni nesreči znajde v bolnišnici, kjer zanj skrbi medicinska sestra Laura. Iz bizarnega fizičnega obračuna med ekscentričnima likoma, ki ga povzroči domnevni ustni zadah, Hotakainen razvija širšo problematiko javnega zdravstva, preobremenjenosti medicinskih sester, utaje davkov in smotrnosti socialne države nasploh. Naslov romana, ki implicira na nek višji zakon narave, se izkaže za družbeno in gospodarsko pogojenega − socialni darvinizem pa neusmiljeno terja svoje žrtve. Avtor romana kljub zgoraj naštetemu ne zaide »v globine« politično tendenčnega pisanja, saj ga »nad gladino« drži poseben meditativni slog pisanja, zapomnljivi liki in poudarjanje človeške bližine, ki se navadno začne v družini. Cinično obračunava z raznimi »new age« ideologijami od okoljevarstva do vegetarijanstva in se sprašuje, ali moramo res vzpostaviti odnos do čisto vsega, pri čemer pogosto pozabljamo na ljudi, ki naj bi nam bili najbližje. Ambiciozen roman, ki od bralca zahteva tudi dobršno mero avtorefleksije.

O avtorju. Irina Lešnik (1989) po nekaj zbranih diplomah s področja humanistike in družboslovja piše in predava med Ljubljano in Koprom. Občasno jo odnese še kam dlje. V svojem raziskovalnem delu poskuša združiti težko ulovljivo polje umetnosti s pedagoško znanostjo in hkrati ohraniti suverenost obeh. Gledališče je njen drugi dom.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Limonada po indijsko

    Zarja Vršič

    (Kritika, komentar,  4 min)

    Če se samo malo sprehodimo po opusu Anite Nair, v angleščini pišoče indijske pisateljice ter dobitnice številnih indijskih in tujih literarnih nagrad, bomo kmalu naleteli na ponavljajočo se tematsko paradigmo, ki zajema predvsem samoiskateljstvo romanesknih junakov in problem ženskega vprašanja v Indiji.

  • Triler, ki je tudi klasika

    Kaja Pinter

    (Kritika, komentar,  3 min)

    Roman Vseh ptic petje ves čas hodi po meji med zunanjimi in notranjimi pokrajinami. S tem, ko poskuša brisati meje med njima, postavlja objektivno resničnost pod vprašaj in ustvarja zgodbo, ki jo je mogoče zapopasti z zelo različnih perspektiv, zaradi česar se roman bere kot sodobno, a hkrati nadčasovno delo.

  • Iris Hanika: Bistvo vsega

    Irina Lešnik

    (Robni zapisi,  < 1 min)

    Iris Hanika se v večkrat nagrajenem romanu Bistvo vsega ustavi na »kljukast[em] križišč[u], na katerem se je zagozdilo naše [nemško] ljudstvo, med korakanjem skozi zgodovino /…/« in išče pot naprej. … →

Izdelava: Pika vejica