Praznovali smo poezijo

Enaindvajsetega marca smo v KUD-u France Prešeren praznovali poezijo. Lepota KUD-ovega tradicionalnega bralnega maratona v čast Unescovega dne poezije je v tem, da ta samotna dejavnost intelektualnih elit enkrat letno sestopi s svojega slonokoščenega stolpa in na široko odpre svoja vrata upokojenkam Iskre Semič, uradnikom upravnih enot, temačnim srednješolcem, lastnikom servisov za popravilo koles, frizerkam in kar je sorodnega življa. Ker se nikdar ne ve, kdaj je morda zadnjič, smo se tudi tokrat zbrali v zadovoljivem številu, pripravljeni  nekaj ur svojega življenja žrtvovati na oltarju besedne umetnosti.

Slišana poezija je potrdila nekaj pričakovanih zaključkov: o smrti še vedno največ vedo gimnazijci in o seksu upokojenci, prizori iz narave med motivi še vedno zanesljivo zasedajo prvo mesto, tudi rima še ostaja priljubljeno pesniško sredstvo. Pogrešali smo: gospoda z alpskimi soneti, fanta, ki je vsako leto prišel opisat, kako je razkosal svoje dekle in neponovljivega Dražena Dragojevića, ki je verjetno edina oseba v srednji Evropi in širši regiji, ki je sposoben prenesti takšno količino besedovanja in pri tem ohraniti potrpežljivost.