Slika, sol, megla, kamen
Tamara Kovačević
bokeh 1
iz prostora praznine
se iskrijo spomini
vse same banalnosti
polnijo moj čas
kakor mivka plažo
moje stopalo pušča
peščen odtis
na kaldrmi izkušenj
podoba se usidra
v besedi in
začnem pisati
***
dvojna ekspozicija
enkrat mi je uspela na idiotu
smejimo se na majicah sredi Mogrena
v vročini se ne dela
maturantke obveznih predmetov to vedo
enako kot primorske obrtnice v ozadju
je že jesen ko stojimo v teen sobi
eno koleno potisnjeno naprej peta gor
za blanširano silhueto in daljše noge
kakor se je bralo v ženskih časopisih danes
objektiv telefona išče senco hoče sceno
move farther away from subject
lika mi esenco medtem ko megla plajha
naslednje poletje bo sol manj rodila
***
solinarska2
rastline v trebuhu nosijo
oddaljen odsev morja
kruti čas se začne
redno iščemo turkiznih živali
skrivnosti sladice
na okvirjih lečah in sončnih očalih
za ovinkom
glivična dediščina pomlad osvajanja
še ne verjamem tako zelo v
globoko plačilo tropskega dela
***
Lubenice
na poti do plaže se ustavim pred vasjo
na goli ponvi slabo kaj uspeva se zavedam
vseeno gledam ali je kamen na kamnu
njihova drža hrabri razprodano sanjanje
od letovanja do letovanja
pozdravim redko ptico čebelo in žajbelj
ki ga poslikam z vseh strani
s telefonom obrnjenim na glavo
v portretu in navadno ker si zasluži
vse kar pamet v moji roki ponuja
1Pesem je bila napisana na dogodku Ujeto v zrak: Spajanje poezije in fotografije z gostjo Ano Pepelnik v organizaciji Galerije Jakopič in LUD Literatura.
2Pesem je bila napisana na delavnici kreativnega pisanja Sobivanje jezikov: od intime do sprejemanja večkulturnosti z mentorico Lidijo Dimkovsko v organizaciji JSKD RS in Revije Mentor.

Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.