Če se samo malo sprehodimo po opusu Anite Nair, v angleščini pišoče indijske pisateljice ter dobitnice številnih indijskih in tujih literarnih nagrad, bomo kmalu naleteli na ponavljajočo se tematsko paradigmo, ki zajema predvsem samoiskateljstvo romanesknih junakov in problem ženskega vprašanja v Indiji.

Roman Vseh ptic petje ves čas hodi po meji med zunanjimi in notranjimi pokrajinami. S tem, ko poskuša brisati meje med njima, postavlja objektivno resničnost pod vprašaj in ustvarja zgodbo, ki jo je mogoče zapopasti z zelo različnih perspektiv, zaradi česar se roman bere kot sodobno, a hkrati nadčasovno delo.

Zakon narave se bere kot fragmentarna meditacija malega človeka, ki se nepričakovano znajde na meji med življenjem in smrtjo. Ambiciozen roman, ki od bralca zahteva tudi dobršno mero avtorefleksije.

(E-)pisemski roman Skromni darovi daje občutek, da bi bili, glede na zajeto tematiko, potrebni Popravki. Zapis ni napaka, saj se zdi, da je v ozadju dela »franzenovski princip«: povedati zgodbo neke (srednjerazredne) družine na prelomu tisočletja, v katero se neizogibno vpisuje specifični tukaj in zdaj, ki se s svojo začasnostjo – prav tako neizogibno – preliva v tisto, kar je bilo, in tisto, kar (morda) bo. Težko je reči, koliko prostora to zahteva, a v Šajtinčevem romanu, osredotočenem na perspektivi dveh bratov, ga žal zmanjka. Mnoge informacijePreberi

Nagrajeni roman nizozemskega avtorja iraških korenin Rodaana al Galidija Avtist in poštni golob že z naslovom izpostavlja, da bo šlo za avtističnega protagonista, kar mnogi ustvarjalci brez zadržkov izkoriščajo in na motnjo lepijo vse mogoče klišeje. Pri tem al Galidi ni ravno izjema, saj je njegov protagonist nesposoben razumevanja prenesenih pomenov besed, ima približno fotografski spomin in je na nekaterih področjih prav genialen. Protagonistov karakter je izdelan do potankosti, knjiga pa nesluteno zraste v drugi polovici, ko se začne Geert ukvarjati z izdelavo violin in starihPreberi

Iris Hanika se v večkrat nagrajenem romanu Bistvo vsega ustavi na »kljukast[em] križišč[u], na katerem se je zagozdilo naše [nemško] ljudstvo, med korakanjem skozi zgodovino /…/« in išče pot naprej. Iz zornega kota protagonista, bivšega nacista Hansa Frambacha, ki je nadvse priročno zaposlen na Zavodu za upravljanje preteklosti, reflektiramo faze občutka gnusa do samega sebe, krivde zaradi preživetja, vseskozi trajajoče melanholije, ki se nazadnje izteče v spoznanje o totalni nesmiselnosti trpljenja. Roman je spisan kot ena sama dolga refleksija obsesivno kompulzivnega človeka, ki sePreberi