Zasnutek Moskoviade je preprost in sila domač: protagonist se zbudi in poskuša biti kar se da spodobno človeško bitje, postoriti vse, kar si je zadal, in se čim manjkrat pustiti zapeljati raznim priložnostim za zabušavanje.

Vilenica je vsekakor še vedno zanimiv in ogleda vreden festival. Vendar pa ni drzen ali izstopajoč.

Vilenica velja za »resen« festival; je streznitev po poletnem bakhusovskem obredju vina, poezije in vročine. Da Vilenica vztraja v poziciji klasičnega literarnega festivala, »festivala literatov za literate«, v resnici ni problematično. Večja in bolj pestra je festivalska izbira, več različnih avtorskih glasov pritegne. Nekoliko bolj zagatno je morda to, da je »resnobnost« trenutno edina vileniška differentia specifica. Skoraj 30 let po padcu berlinskega zidu se Vilenica še naprej oklepa srednjeevropskih temeljev. Do neke mere to razumem: večino avtorjev starega kovaPreberi

Latvija ima približno isto število prebivalcev kot Slovenija in ti so, sodeč po statistikah, dobri bralci, po knjižnični izposoji menda celo med prvimi desetimi v Evropi. Kdo bi si mislil, da imajo samo eno literarno revijo in menda samo pet omembe vrednih literarnih kritikov! Tako mi je v pogovoru povedal Artis Ostups, mladi pesnik iz Latvije (rojen 1988), magister filozofije in avtor dveh pesniških zbirk, od katerih je bila prva nominirana tudi za najboljši prvenec. Srečala sva se kot gosta letošnje Vilenice, kjer sva se hitroPreberi

I

Zakaj je pred oknom opečnat zid? Terasa spominja na dno velikega dvigala, ki se je v svojem jašku spustilo pregloboko. Tla so tukaj porozna. Mogoče se je balkon sesedel na dno ene izmed jam. Naš svet je samo obod nekega drugega, podtalnega.Preberi

Beograjski knjižni sejem velja že od nekdaj za pomembno literarno manifestacijo v regiji. Prav tako že leta vzdržuje priljubljenost tudi med tukajšnjimi prebivalci, čeprav se knjige v Srbiji, kot tudi povsod drugje, redko berejo, še redkeje pa kupujejo. Če bi posegli po popularni psihologiji, bi lahko morda ugotovili, da je sprejemljiva stalnica to, da je nečemu, kar se dogaja enkrat letno, treba dati veljavnost in to zaznamovati z majhnim ritualom obiska sejmskih dvoran, morda pa tudi z nakupomPreberi

I.

Na kolokvij Literatura in glasba: stičišča, presečišča in zmote sva se podala nekoliko nezaupljivo. Široka, skorajda brezmejna tematika namreč sproža nešteto asociacij ali pa – nasprotno – niti ene, ker se na predavanja odpraviš v upanju na jasno začrtano rdečo nit celotnega dogodka oziroma si želiš, da organizatorji natančno vedo, po katerem načelu so izbirali predavanja, na kaj so se naslonili, katere poudarke so izbrali itd. Žal je bil prvi – iskreno rečeno tudi »drugi«Preberi

»Bistvo tovrstnih seminarjev o različnosti ali multikulturnosti ni bilo v tem, da bi spodbudila resnične spremembe, temveč da bi se ljudje dobro počutili. Niso hoteli vsebine njenih idej; hoteli so zgolj njeno navzočnost.«
(Chimamanda Ngozi Adichie, Amerikanka. Sanje, 2014)

 Prve vrste so praviloma rezervirane za župana, za predstavnike ambasad, predsednika Društva pisateljev, predsednika Javne agencije za knjigo. Oder je rumeno osvetljen, ekran, na katerem bo čez nekaj hipov mogoče prebirati prevode izbranih besedil, postavljen nekoliko previsoko, noge vPreberi

S črnogorskim pisateljem Andrejem Nikolaidisom sva se srečala v torek ob njegovem prihodu na festival Vilenica. To ni bilo najino prvo srečanje. Vse od objave romana Mimesis, ki je leta 2007 izšel pri Beletrini, in sva opravila prvi intervju (do tega pogovora mu je sledil še en), sem pozorno sledila njegovemu delu, objavljala in prevajala njegove kolumne, z nadvušenjem pričakovala nove romane. Razlog za mojo povečano pozornost v odnosu do tega pisatelja jePreberi

V torek, 4. 9., se je s predvečeri po Sloveniji in v Trstu začel festival Vilenica. Zame se je festival začel na Primorskem, v Sežani, kjer sta nastopila Dorota Masłovska iz Poljske in Marko Sosič, za vmesne predahe med branjem in pogovarjanjem pa je poskrbel Aleš Hadalin z interpretacijami ljudskih pesmi. Večer, zastavljen precej tradicionalno (predstavitev, vprašanja, branje v kulturnem domu), je povezovala Magdalena Svetina Terčon, ki je imela za oba pisatelja pripravljenih nekaj vprašanj,Preberi