Slovenski pesnik kliče mladega slovenskega pesnika.
Pička ti materinščina, svetovni dnevi, obeležja,
uporaba zgodovine, trenutkov, naporov, kontre,
blodi, gams, kriv, krčiti kolena, rezget konj, se
zgruditi na tla, požreti, požreti vse to, se svita, v
množini, enačiti držo s črko, zakon, moraš, moraš,
moraš ponavljati, ponavljati sebi, ob uri dneva, ob
tem, da živiš, neprestano, obenem, obist, obenem z
zmoto, z ustnicami in topi, krogi, ki se jim samo
reče krogi, v parketu natančno opazovati,Preberi

Kar pride iz mene, prihaja
z natančnostjo koledarjev.
Nisem še ura; moje roke
so še zmerom moje roke
in kazalci so za zdaj še
vedno zunaj dosega mojih
misli. Na metre natančno
se izogibam gnoseologitetam,
le redko zamenjam barve
luči na semaforjih. Moje
misli so še vedno skoraj
moje misli. Osnovna pravila
so znotraj dosega mojih
refleksov. Kar prihaja iz
mene, bo prišlo k tebi ob
povsem naključnem času.
Kot kri ali kot sposobnost
tvorjenjaPreberi

V sobi se mi je sesula omara.
Preveč knjig je bilo na njej.
Starši so me zapeljali do lesnine, da bi izbral novo.
Ampak tam niso zares imeli omar,
samo postelje, mize, pisarniške stole
in te stvari.

Na parkirišču sem pogledal mamo.
Siva je bila. Skoraj čisto siva.
Vesolje se je nehalo širiti.
Kdaj se ti je to zgodilo?
Zakaj se nisi pobarvala?Preberi

zbobnal sem dan na kup. s tem so se odprle
nepotrebne rešitve. zakaj sem hotel vedeti,
na kakšen način je lahko vseeno, v koliko beline
na ekranu ga lahko vnesem, v katere dimenzije?
napet sem kot medtekstualna zver.
vseeno ne bom nikogar klical na pomoč.
ne bom se silil k sistemskim rešitvam, ne bom se silil k ničemur,
čeprav lahko to pomeni konec dneva, kot sem ga spoznal.
bolje bi ga bilo pozabiti. vse drugo so pravzaprav žalitve.
na koliko različnih načinov lahko vtipkaš isto žalitev,
na koliko načinov bobnaš absurd?Preberi

I

Življenje je zelena
glava, rjaveč kljun, lesket
na perju med plovbo v tok.

Ne ozira se
na teater, ki ga je videl(o)
spati samega

na kavču
ogromnega stanovanja
dvignjenih zaves

z mesecem na steni
s cmokom v srcu
s slino za veko.Preberi

1

Moški, ki bomo pri štiridesetih kupovali nove
teniške loparje, posebne gramofonske igle in prve
vozovnice za v Indijo, si pri tridesetih zavezujemo copate

za tek in izginjamo v svetlobo zgodnjega večera.
Nekdo, ki ga vedno znova zapuščamo,
nas vedno znova pričaka doma, kamor se vrnemoPreberi

Včasih pride kakšno jutro,
ko se vse želje zlijejo v eno samo,
ki ti jo želim zaupati.

Raztrešči me kot najboljši šampanjec
ob svojo usidrano srečo.

Naj se črepinje mojega bitja
razblinijo kot boleči spomini.

Naj bo nič mene in polno tebe
and always and forever we’ll be free.Preberi

Vsakič, ko mi crkne internetna povezava,
poskušam napisati pesem.

Na mizi leži knjiga o parcialnih diferencialnih enačbah.
Potrpežljivo me čaka, kot hlebec še toplega kruha.
Ne bojim se je niti pol toliko, kot srečanja s tabo.

Naše zabave so zadnja leta vse bolj utišane,
okoli mize sedimo v ravnovesju, v kakršnem so
celine in oceani.Preberi

Gregor Podlogar, slovenski člen pesniške verige renshi.eu, objavlja svojo pesem, ki jo je premierno prebral 2. junija 2012 v Berlinu.

Uroš Zupan objavlja novo verzijo dolge naslovne pesmi iz zbirke Jesensko listje.