Kar je v sežetku moč zapisati o letošnjem Prepišnem uredništvu, je, da je pesniška scena v Sloveniji močna.

Ideja dogodka, ki je obljubljal iskrivost in pronicljivost, je približno takšna: romana Samo pridi domov Andreja E. Skubica in Nemir Miriam Drev sta pri založbi Modrijan izšla skoraj istočasno, avtorja pa sta lahko deli drug drugega prebrala že pred tiskom. Na četrtkovem literarnem večeru bi si tako naj zastavljala vprašanja o pisanju, likih, zgodbi ter podala svoja mnenja o prebranem. Zanimiva zastavitev, ki se je porodila v času presežka konvencionalnih predstavitev knjigPreberi

V okviru treh večerov, imenovanih Ljubezen v pismih, smo si lahko v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali Pisma Nori, Pisma Théu in Pisma Joži. Prvi od teh večerov je ponudil »ugledališčenje« pisem, ki jih je James Joyce pošiljal svoji življenjski sopotnici Nori Barnacle, drugi večer pisma, ki jih je Vincent van Gogh pošiljal bratu Théu, tretji pa tistih, ki jih je Slavko Grum pošiljal svoji izvoljenki Joži Debelak. Tukaj se bom osredotočil na pisma literarnih avtorjev, torej Pisma Nori in Pisma Joži, saj so ravno zaradi njihovega avtorstva za nas tukaj najbolj relevantna.Preberi

Poročilo s pogovora, v katerem je avtorica spregovorila o nastanku svojega nagrajenega romana, a tudi o pomenu kritiških odzivov in osebnih izkušenj za prehod iz poezije v prozo.

Eden izmed (vedno bolj) vidnih kulturno-umetniških akterjev na severovzhodnem delu Slovenije je Mladinski kulturni center Maribor z literarnim programom MKC Črka. Ko sem pred nedavnim obiskala enega od njihovih literarnih večerov, ki zaključujejo serijo spletnih predstavitev in literarnih objav izbranih avtorjev in avtoric, sem ob seznamu nastopajočih pomislila najprej na regijsko dimenzijo dogodka. Če se ne sprenevedam, potem priznam, da je bil moj prvi preblisk tiste izključevalne narave, s katerim človek dandanes z zahodnoevropske perspektivePreberi