Ob opazovanju družbe  –  opravilu, ki ga ves čas izvajamo, saj je gre za enega izmed osnovnih načinov preživetja  –  obstajata dve vrsti neumnosti. Prva se dosledno pokaže ob malodane vsakem poskusu javnega govorenja o tem, kar se ti je pokazalo kot resnica. Vsakič, kadar zaznaš vzorec delovanja in o njem spregovoriš, natanko veš (ali pa bi vsaj lahko vedel), da boš moral za suvereno ubeseditev svojih dognanj zanemariti vidike, ki štrlijo iz tega vzorca. Se spomnite Borgesovega Funesa z dobrim spominom in razloga, zakaj kljubPreberi

V ponedeljek, 18. januarja, sem kot gostja sodelovala na dogodku Literarni večer o literarnih večerih iz serije Knjižno kazalo, ki jo organizirata Maja Šučur in Mojca Pišek. Naključni obiskovalec, dijak četrtega letnika gimnazije (ali sorodnega programa), je na vprašanje o vprašanjih na literarnih večerih pripomnil, da po njegovem mnenju literarni večeri ne nastajajo dovolj »za publiko«. Da je že v redu, če obstaja (nekje, nad oblaki, predvidoma) nekakšen teoretski, analitični diskurz o literaturi. (Bojda je to celo potrebno.) Ampak. Prosim lepo. Nikar analitičnih, teoretskih literarnih večerov. Pa še v javnem prostoru. Kam pa pridemo?Preberi

I

Oster veter brije po širokih avenijah. Kdor si kape ali kapuce ne potegne čez ušesa, ga veter oklofuta, da potem, ko končno stopi z ulice, v zaprt prostor, najprej žari in potem v telesu še dolgo ohlaja ostanke ledenega ognja. Na umazanih in lepljivih ulicah tu in tam ležijo sive zaplate snega. Nebo je brez globine. Čeprav bodo dekleta to odločno zanikala, se tudi v Moskvi začenja zima. Preberi

Čeprav bi lahko naslov konference, ki je 17. septembra potekala v Mariboru, razumeli tudi na način, da se imajo Mariborčani za deprivilegirano periferijo v primerjavi s centralizirano Ljubljano, v kateri je odobrenih daleč največ razpisov, projektov in delovnih mest, je bilo za prevoz Ljubljančanov na mariborsko konferenco več kot dobro poskrbljeno. Javna agencija za knjigo je namreč organizirala miniavtobus za 15 oseb, na katerem sta se poleg mene, nadobudne novinarke z gorenjske periferije, ki je morala vstati ob 5.30, da je pravočasno prišla do Ljubljane, nahajali točno dve osebi,Preberi

Bilo je že pred meseci, zato se njunih obrazov ne spomnim, vsaj ne v detajlih. Vem le, da sta se držala za roke. Ona in on, že nekoliko utrujena od življenja, vendar še vedno pozorna drug do drugega. Že na daleč sta se nasmihala, potem sta se ustavila pred menoj in me pozdravila. V naročju sem držala nekajtedenskega dojenčka, zato sta komentirala, da imata tudi onadva vnuka, ki je pred kratkim dopolnil tri mesece. »Kopali so ga že v morju,« je dejal Gospod. »Kaj bo čez letoPreberi

But it is a characteristic of wisdom not to do desperate things.

H. D. Thoreau, Walden

Te stavke pišem na severnem delu otoka, v drugi državi, dobrih šeststo petdeset kilometrov vožnje proti jugu. Tukaj živim, s svojo trenutno punco in najinima dvema otrokoma, v manjši vasi, pri ljudeh, ki sem jih našel s pomočjo sosede iz mesta, ko sem se zanimal za kraj ob morju, kamor bi se lahko umaknil … na žalost le za prgišče časa (tri četrtine meseca), ki pa je, to poznam iz preteklih izkušenj, dovolj dolgo obdobje, da spremeni ritem običajnega življenja. Preberi

V tem trenutku se počutim kot Alfred Kerr, ki je v svoj dnevnik zapisal: »Nekega jutra sem se prebudil kot slaven kritik.« Vem pa tudi naslednje: slava v obliki pozornosti javnosti se dandanes hipoma pojavi, pa tudi hipoma ugasne, zato bi rada svojih petnajst minut slave namenila – in upam, da mi boste odpustili – sporočilu, da svoj tekst, ki bo kritika literarne kritike, seveda razumem predvsem kot samokritiko in opozorilo sami sebi.Preberi

Pred kratkim je Aleš Mendiževec v članku Kako pisati ali jaz in njegov drugi, objavljenem na Airbeletrini, podal precej dobro kritiko kolumniško-esejističnega sloga, ki se je razpasel na naši literarni sceni. Gre za slog, ki temelji na anekdotah iz avtorjevega življenja. Kot je Mendiževec pokazal (če tekst preberemo), v tem slogu ni opaziti moči neke samoafirmacije, ampak gre v prvi vrsti za reaktivno početje, kiPreberi

(Phillip Roth, v Svenska Dagbladet, 2. marec 2014: »Kdorkoli išče pisateljevo misel v besedah in mislih njegovih likov, išče na napačnem mestu. Iskanje pisateljevih ‘misli’ oskruni izobilje snovi, ki je sama po sebi zaščitni znak romana. Najpomembnejša misel romanopisca je tista misel, ki ga napravi za romanopisca.Preberi

V pričujočem sestavku bom skušal opraviti analizo vključitve kulture v trenutni politično-ekonomski sistem in razmisliti, kakšno vlogo lahko igra kultura pri vzpostavljanju novih družbenih paradigem. Najprej moramo ugotoviti, da živimo v neoliberalno-kapitalističnem svetu, ki se drži nekaterih domnevnih lastnih ekonomskih aksiomov. Ti se vrtijo predvsem okoli nevidne roke trga, prostega pretoka kapitala, močne pravne države in šibke države v smislu proste odločitve izbire življenja. Pri tem velja poudariti, da gre za domnevne predpostavke neoliberalizma inPreberi