Aljaž Krivec
Temo pričujočega teksta mi je predlagal urednik spletnega medija. Zdelo se mu je primerno in zanimivo, da bi prebral sledeče knjige: Not That Kind of Girl Lene Dunham, Yes Please Amy Poehler in Bossypants Tine Fey. Pisal bi naj o kvazifeminizmu, pa malo o zvezdnicah, ki izdajajo knjige (o sebi) in podobne reči. Kot v nekakšno opravičilo, ali kaj jaz vem, kaj, je dopisal še to: Pa še izgovor boš imel za gledanje nadaljevank. 😉Preberi
24. maja 2016 | Esej, kolumna
Anja Radaljac
Četudi roman Ni druge še ni prejel prav dosti recenzij, se o njem počasi že utrjuje mnenje, da gre za žanrski (ljubezenski) roman, hkrati pa takšno mnenje kontrira videokomentarju romana, ki ga je (predvidoma v marketinške namene) podal Slavoj Žižek, kar je – vsaj po mojem mnenju – z več vidikov skrajno pomenljiv razcep. Za začetek kritike morda pomenljiv predvsem v smislu, da tako ena kot druga stran (tako kritiki, ki roman razglašajo za žanr, kot mož Jele Krečič, ki tekst razume kotPreberi
20. avgusta 2015 | Kritika, komentar
Anja Radaljac
Sodeč po knjižnih policah s prodajnimi uspešnicami je jasno, da je trenutno najbolj vroča literatura tista, ki v središče postavlja erotiko. (Je bilo kdaj res drugače?) Ne le Petdeset odtenkov sive, tu so tudi serije Crossfire (Sylvia Day), Stark ter Skrivnostni vitezi (Julie Kenner) in nepregledna množica posameznih naslovov, med katerimi se najde tudi kakšen slovenski, denimo zbirka erotičnih zgodb Goli v ljubezni Braneta Kastelica. Kajpak naštetemu težko rečemo leposlovje; gre za enega izmed fizičnih literarnih žanrov, namenjenih množični konzumaciji, ki cilja na telesni odziv bralca (vznemirjenje, vzburjenje ipd.), hkrati pa je skrajno družbeno potrjevalen, celo eskapističen.Preberi
17. maja 2015 | Esej, kolumna
Anja Radaljac
S knjižnega sejma najbrž še nobeno leto nisem prišla tako poklapana. Morda sem kriva sama, ker sem si izbrala napačne debate in sem pretekla leta izbirala bolje, ampak četudi vzamem to v zakup, so bili dogodki, ki sem jih letos obiskala, vseeno skrajno klavrni in – pravzaprav – ne(povsem)vredni javne prezentacije.Preberi
2. decembra 2014 | Kritika, komentar Na torišču
Emilija Kastelic
Kliči me po imenu bi lahko sprejeli kot prijetno presenečenje. Kot odlično darilo za božič starejšemu bralcu/ki, ki se bo spominjal/a svojih mladih dni, ali mlajšemu dijaku/inji, ki bo spoznaval/a slovensko literarno zgodovino. Lahko kot znanstveno delo, iz katerega bi strokovnjaki/nje črpali/e informacije in navdih za nadaljnja raziskovanja … Kako se pa tako delo obnese v rokah bralca/ke?Preberi
11. februarja 2014 | Kritika, komentar
Barbara Leban
(Pomen povedi v narobni kritiki je ravno obraten od zapisanega. Izjema so knjižni citati, ta opomba in pogojno tudi naslov. Za še več zabave ob branju.)
Daljnega leta tisočdevetstotega se je slovenska družina še zmogla prebuditi v jutro, zaznamovano z medsebojno ljubeznijo in starševsko dobroto, ki jo tako lepo popisuje naša rojakinja Zofka Kvedrova. Dandanes pa je toliko družin, ki so nesrečne. Le kaj je šlo tako zelo narobe, da smo tam, kjer smo, in zakaj je sodobnost brezizhodna bolj kot kadarkoli doslej?Preberi
23. januarja 2014 | Kritika, komentar
Pavla Hvalič
Izbor Kliči me po imenu predstavlja kratko in skrajšano prozo slovenskih avtoric. Silvija Borovnik, podpisana pod izbor, spremno besedo in urednikovanje, je namreč besedila, ki niso ustrezala kategoriji kratka proza, skrajšala ter tako avtoricam namenila od najmanj dve (Zofka Kveder, Marija Kmet) do največ 39 (Silvija Borovnik!) strani. Opravljeno delo, kot zapiše v spremni besedi, »zajema besedila vseh tistih pisateljic, ki so v razvoj slovenske krajše proze prispevale tematske, motivne in jezikovno-slogovne novosti, obenem paPreberi
20. januarja 2014 | Kritika, komentar
Ifigenija Simonović
Spoštovani kolegi in kolegice, DSP-jevci-jevke, da ne bom predpostavljala, da smo vsi v kolegialnem odnosu (imam pa še to smolo, da sem lani iz društva izstopila, pa niti ne vem, če imam sploh pravico do besede),
torej, spoštovani in spoštovane,Preberi
21. oktobra 2013 | Esej, kolumna
Urban Zorko
Leta 2013 z nagrado za mladega dramatika nagrajeni dramski prvenec scenaristke in publicistke (sicer diplomirane dramaturginje) Vesne Hauschild (l. 85) je sprva klil iz televizijske serije, a se mu je potem zahotelo lastnega glasu. Avtorica je hotela v gledališkem tekstu oživiti nočno moro globalnega feminizma, TV serijo Seks v mestu (1998–2004), toda projekt se je po nekaj zasukih preobrazil v samostojno zgodbo: v njej nastopa četverica (novozgrajenih) ženskih likov, ki preigravajo dileme sodobne ženske. VPreberi
6. septembra 2013 | Kritika, komentar
Prijava na Literaturin obveščevalnik
Literarno-umetniško društvo Literatura
Trubarjeva 51, 1000 Ljubljana
ID za DDV: SI62575694
matična številka: 5686750000
Predsednica: Veronika Šoster
Uradne ure: četrtek od 11.00 do 13.00
Knjigarna v društvenih prostorih je odprta v času podaljšanih uradnih ur po sledečem urniku:
ponedeljek: 10.00–14.00
torek: 15.00–19.00
sreda: 10.00–14.00
četrtek: 11.00–13.00 in 15.00–19.00
Splošne informacije
tel. 01 251 43 69
ludliteratura@yahoo.com
Elektronski medij www.ludliteratura.si
Odgovorni urednik: Martin Justin
Revija
Področni uredniki: Ana Geršak, Iva Kosmos, Andrej Hočevar, Veronika Šoster, Primož Čučnik
Odgovorna urednica: Silvija Žnidar
Prišleki
Urednica: Veronika Šoster
Labirinti, Novi pristopi
Urednik: Matevž Kos
Stopinje
Urednici: Gaja Kos, Tina Kozin
Dogodki
Koordinatorka programa: Veronika Šoster
O mediju in pogojih sodelovanja
Navodila za pošiljanje prispevkov
Splošna pravila in pogoji nagradnih iger
© avtorji in LUD Literatura
Objavo prispevkov omogoča Javna agencija za knjigo
Vzpostavitev spletne knjigarne je omogočila Javna agencija za knjigo RS.
Namenite 1 % dohodnine slovenski literaturi. Opusti
Ta spletna stran uporablja piškotke. Obvezni piškotki in piškotki, ki ne obdelujejo osebnih podatkov, so že nameščeni. Z vašim soglasjem bodo naloženi tudi piškotki za izboljšanje uporabniške izkušnje.