Lansko leto je pri Beletrini izšel roman Panorama, že tretji izpod peresa pisatelja, pesnika, esejista in priložnostnega fotografa Dušana Šarotarja. Glavna tematika, s katero se avtor tokrat sooči, je emigrantstvo in življenje daleč stran od doma, začinjeno z obvezno dozo melanholije, ki tako rekoč značilno preveva celoten Šarotarjev opus.Preberi

Miljana Cunta, ki je pred štirimi leti navdušila s tenkočutnim pesniškim prvencem Za pol neba (ta je bil nominiran tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado), nam v najnovejših Pesmih dneva postreže z bolj pripovednimi pesmimi v prozi. Te se počasi, vsaka zase ujeta v stisnjen prostor na belini papirja, sprehodijo od jutranje 6. ure do pozne nočne 5. ure, s čimer zarišejo en cel dan. Ne glede na to, da na prvi pogled takšna omejitevPreberi

[HU]

Kdor živi znotraj nekega sistema, nima veliko možnosti, o njem objektivno soditi. Slaba tolažba je, da bržkone ne more objektivno soditi niti tisti, ki ne živi v njem – tudi on je del kakšnega sistema, tudi on ima predsodke in prav tako nujno gleda z nekega zornega kota.Preberi

Letos se je v Medani od 28. do 31. avgusta že četrto leto zapored odvil festival (založbe) Sanje: Dnevi knjige in vina. Da se čas literarnih večerov, glasbe in otroškega programa nezadržno bliža, ni bilo nikjer prav vidno reklamirano; no, v Novi Gorici sem videla plakat, ki pa po velikosti ni konkuriral ostalim »vikend-dogodkom« (ne govorim o jumbo plakatih). Poletne plohe so minile, sčasoma se je zjasnilo in večer se je zdel primeren za obisk Gradnikove domačije v Goriških Brdih.Preberi

Samo tih kamen in pesem ležita v vseh svetovih hkrati

 Dušan Šarotar v svoji novi knjigi z naslovom Ne morje ne zemlja potuje skozi odlomke iz svojih prejšnjih del in izrisuje podobe svoje notranje pokrajine. Čeprav se bralcu ob prebiranju te suhljate knjižice zazdi, da se okrog pisatelja izrisujejo koncentrični krogi, ki se začenjajo v mitološkem spominu nekega zatajenega naroda in se skozi zoževanje na prekmursko dušo končujejo v  krogu družinskega spomina ter osebne izkušnje, se skozi branje kmalu zave, kako je avtor sam arhitekt svoje geografske pokrajine, ki jo skozi različne izkušnje doživlja na tisoč različnih načinov.Preberi

Za konec ponovne uspešne izvedbe festivala Fabula, ki sta ga letos kronala obisk škotske literarne zvezde Irvina Welsha in njegov nastop pred nabito polnim Klubom CD, so organizatoji k besedi (in branju) povabili tri slovenske avtorje in eno avtorico. O mitih, njihovem vplivu na naše vsakdanje življenje, pomenu za literaturo ter naši (ne)zavedni vpetosti v mitske svetove so se pogovarjali Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič in Dušan Šarotar. Ob tej priložnosti je izšla tudi zbirka kratke proze Miti naši vsakdanji z eno zgodbo od vsakega povabljenega avtorja oz. avtorice.Preberi

V sklopu 28. knjižnega sejma je od srede do sobote potekal sklop pogovorov pod naslovom Moja literarna pokrajina. Vsak večer se je v Veliki sprejemni dvorani v Cankarjevem domu predstavil uveljavljen slovenski pisatelj, z njim pa se je pogovarjala voditeljica Klavdija Zupan. Pogovori naj bi se osredotočili na različne geografske pokrajine, v katerih nastopajoči živijo in o katerih so pisali v svojih delih. Seznam nastopajočih (Gabriela Babnik, Dušan Šarotar, Dušan Jovanović in Boris Pahor) in zastavljen koncept sta obljubljala zanimivo in živahno literarno razpravo, saj so imeliPreberi

Mats Kolmisoppi (1976), menda v zadnjih desetih letih eden najzanimivejših švedskih avtorjev, je v Ljubljano pripotoval tik po podelitvi nagrade v Stockholmu. Ker gre za avtorja štirih knjig – dveh romanov in dveh zbirk kratkih zgodb –, se je moderatorju večera in stanovskemu kolegu Dušanu Šarotarju najprej zdelo smiselno zastaviti eksistencialno vprašanje: kako je biti pisatelj na Švedskem? Kolmisoppi, na prvi vtis precej tih, že skoraj plah, je pojasnil, da je v zadnjih letih naPreberi