Dvigalo Petra Semoliča ne skriva literarnega spogledovanja s Sartrovimi Zaprtimi vrati. Tudi tu osebe prisilno zasedejo skupni prostor – dvigalo, ki se je ustavilo – in ne morejo ven. Zaplet, ki ga je v svojem romanesknem prvencu uporabil denimo tudi Tomo Podstenšek, je zanimiv in ponuja mnogo iztočnic: nezaslišana bližina sproži, da liki izstopijo iz družbenih norm, razkrijejo se potlačene vsebine in patološki odnosi. Če je to »luščenje« pri nekaterih od likov neutemeljeno in prehitro – izjemi sta denimo lika Marka in Mili, ki svojo pravo identiteto razkrijetaPreberi

S predstavo Jugoslavija, moja dežela sem imela, glede na tesnobo, ki mi jo povzroča gledališče, svojevrstno srečo. Na moji vstopnici je pisalo: trinajsta vrsta, prvi sedež. Bližina vrat. Rada imam prvi sedež in bližino vrat. Če bo hudo, lahko pobegnem. Še nikoli nisem zares pobegnila iz teatra, za uravnavanje nelagodja potrebujem zgolj vednost, da bi, če bi morala, lahko pobegnila.Preberi

Leta 2013 z nagrado za mladega dramatika nagrajeni dramski prvenec scenaristke in publicistke (sicer diplomirane dramaturginje) Vesne Hauschild (l. 85) je sprva klil iz televizijske serije, a se mu je potem zahotelo lastnega glasu. Avtorica je hotela v gledališkem tekstu oživiti nočno moro globalnega feminizma, TV serijo Seks v mestu (1998–2004), toda projekt se je po nekaj zasukih preobrazil v samostojno zgodbo: v njej nastopa četverica (novozgrajenih) ženskih likov, ki preigravajo dileme sodobne ženske. VPreberi

V sklopu festivala Fabula 2013 sem v soboto, 2.3., in nedeljo, 3.3., obiskal dva literarna večera: najprej je v klubu Cankarjevega doma Matej Bogataj gostil škotskega pisatelja Irvina Welsha, v nedeljo pa je na isti lokaciji Tina Košir gostila eno najodmevnejših poljskih pisateljic mlajše generacije, Doroto Masłowsko. Na začetku velja nekaj besed nameniti sami organizaciji: Irvin Welsh je kot glavno ime festivala pritegnil veliko poslušalcev. Celo tako veliko, da je kart za dogodek zmanjkaloPreberi

Dva človeka skratka nimava pojma, za kaj gre, medtem ko je, vsaj tako se zdi, marsikomu popolnoma jasno. Zamrznil se bom, vam povem. Boste že videli, nič se ne bo zgodilo. To bo še tvistov ta teden, nismo še končali. Pa to ne morš verjet, nje. Ablast, Ablast, Ablast, samu ablast ablast in ablast.