I

Zakaj je pred oknom opečnat zid? Terasa spominja na dno velikega dvigala, ki se je v svojem jašku spustilo pregloboko. Tla so tukaj porozna. Mogoče se je balkon sesedel na dno ene izmed jam. Naš svet je samo obod nekega drugega, podtalnega.Preberi

Ko sem prebirala Iz jezika v jezik, Antologijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji, se nisem mogla znebiti vtisa, ki ga je pustila spremna beseda Lidije Dimkovske – da je antologija namreč nastala z namenom, da se opozori na neupoštevanje priseljenskih in manjšinskih avtorjev za slovenske ter na njihovo neprepoznanost v slovenskem kulturnem prostoru ali, kot zapiše Dimkovska: »Četudi so v slovenski Ustavi in na vseh papirjih manjšine priznane, slovenski literarni kanon dejansko še ni priznal ne Marca Apolonia, ne Aljoše Curavića, ne Alberta Halasza, ne Lajosa Benceta in ne ostalih za svoje, slovenske avtorje.«Preberi

Američani so me s svojim bralskim angažmajem presenetili. Mogoče zato, ker živim v Cambridgeu, delu Bostona, kjer na podzemni železnici več ljudi v rokah drži knjigo ali bralnik kot pa telefon. Še verjetneje zato, ker je to mesto polno študentov z vsega sveta in nikakor ne predstavlja splošne ameriške populacije, pač pa zgoščeno populacijo knjižnih moljev, med katerimi recimo študentje prava, ki, izmozgani od študijske literature, za odmor prebirajo Melvilla in Tolstoja, ljubiteljsko delajo vPreberi

Na petkovi razpravi o knjigah Thomasa Bernharda, Maxa Frischa in Herte Müller je v zraku viselo nekaj evolucionističnega. Ne samo da je bila razprava usmerjena v izrazito visokogorsko (nemško) govorno področje, tudi sami udeleženci razprave – Jani Virk, Neva Šlibar in Uroš Zupan – so knjige omenjenih avtorjev razvrščali predvsem po svojih osebnih preferencah. Profesorica Neva Šlibar je na primer omenila, da so avtobiografske kratke zgodbe, naslovljene kot Moje nagrade, Bernhardova najbolj dostopna besedila: »Tu vidimoPreberi

V sklopu 28. knjižnega sejma je od srede do sobote potekal sklop pogovorov pod naslovom Moja literarna pokrajina. Vsak večer se je v Veliki sprejemni dvorani v Cankarjevem domu predstavil uveljavljen slovenski pisatelj, z njim pa se je pogovarjala voditeljica Klavdija Zupan. Pogovori naj bi se osredotočili na različne geografske pokrajine, v katerih nastopajoči živijo in o katerih so pisali v svojih delih. Seznam nastopajočih (Gabriela Babnik, Dušan Šarotar, Dušan Jovanović in Boris Pahor) in zastavljen koncept sta obljubljala zanimivo in živahno literarno razpravo, saj so imeliPreberi