Poleg kratkih zgodb, ki jih je objavila med drugim tudi Literatura, in urednikovanja na portalu Koridor, smo lahko pisanje študentke primerjalne književnosti in anglistike Lare Paukovič tokrat doživeli tudi v tiskani izdaji.

Ko si želimo nesmrtnosti, si baje želimo v neskončnost podaljševati zavedanje samega sebe. To zavedanje je locirano v naših možganih, zato se tisti, ki bi se dal po smrti zamrzniti, lahko odloči za zamrznitev celotnega telesa ali pa samo svojih možganov.

Jerofejev, ki se je prostovoljno odpovedal visokemu položaju v skorumpirani družbi, stavi na iskrenost, ne pa tudi na obzirnost.

Gre za vešče spisano, kratkočasno vojno dramo, kar je svojevrsten dosežek glede na splošno (in neredko utemeljeno) prepričanje o zateženosti žanra. Avtoričina deklarativna odločitev za fokus zgodbe je povsem točna in na mestu. A to je tudi vse, kar je.

Roman o usodi Judov, o medvojnem Parizu in o njegovem avtorju.

O »črnogledem« romanu Huga Clausa za potrpežljivega bralca.

Burmanski dnevi so najprej izšli v Združenih državah Amerike, ker je moral avtor pred izdajo v Angliji nekaj imen v romanu spremeniti zaradi podobnosti z dejanskimi osebami. Knjiga je v določeni meri avtobiografska, saj je Orwell služboval v Burmi kot policist. Ne glede na to, da se je pisatelj preizkušal tudi v proletarskem življenju in življenju potepuhov, se svojemu družinskemu izvoru ni povsem odpovedal in je nekaj let preživel v hiši svojih staršev ter opravljal poklic učitelja. Roman je prav tako ambivalenten, kot je bil avtorjev način življenja: nekaterePreberi

Schelling, Goethe, Hölderlin, Rilke in Dekleva. Kaj imajo skupnega? Brez dvoma tudi to, da se v svojih pesniških svetovih izraziteje odmikajo od togega in statičnega pojmovanja narave. Namesto tega jo raje opevajo kot pra-gibajočo silo nastajanja in minevanja, do roba polno tisočerih različnosti ter skrivnostnih kakofonij in disonanc. Nič čudnega torej, da resnično življenje po njihovem mnenju ni mirno sozvočje, temveč trajna (heraklitovska) dinamika protislovij, ki ostaja živemu človeku nedoumljiva. Če si jo je Rainer Maria Rilke ogledoval pod lupo presunljivih Devinskih elegij, pa ji Milan Dekleva mojstrsko stopa naproti s svojo novo pesniško zbirko.Preberi

Knjiga Razgaljanja tišine, ki vsebuje izbrane pesmi velikega ameriškega pesnika Charlesa Simica, je dejansko osvežena knjiga iz leta 2001, saj je bila letos ponovno izdana za namene festivala Dnevi poezije in vina, ko je pesnik obiskal Slovenijo. Pesmi iz 14 različnih zbirk, izdanih med letoma 1971 in 1999, je izbral in mojstrsko prevedel Tomaž Šalamun, pri knjigi je sodeloval tudi Aleš Debeljak, ki je prispeval poglobljeno spremno besedo oziroma kar študijo Simiceve poezije. V knjigi najdemo tudi Simicev tekst o Johnu Ashberyju in esejPreberi

Emil Filipčič, dramatik, igralec, pisec romanov in otroške literature, satirik, avtor legendarne radijske igre Butnskala, prejemnik nagrade Prešernovega sklada, se v svoji knjigi Serafa s Šarhove 2 vrača s svojo značilno držo: samodistanco, ironijo, igrivostjo, avtobiografskostjo, kratkimi stiki, medbesedilnostjo.

V romanu beremo prigode o Risu Boštjančiču in Albertu Dolencu, serafih s Šarhove 2, ki želita ustvariti strip. V delovnem zanosu nastanejo še oddaje, pa tudi radijska igra Butnskala. Sočasnost je razsekana s preteklimi dogodki, fikcija se filipčičevsko prepleta z avtobiografskostjo in pretiravanjem, ne da bi pri vsemPreberi