Hugo Claus: Žalost Belgije

Prevedla Mateja Seliškar Kenda. Beletrina, Ljubljana 2016

Urška Gabrič

Zajetna pripoved se deli na Žalost in Belgije, sklopa, ki razgaljata Flandrijo, kot so jo izoblikovali njeni (tudi po tonah pralinejev in kutinove marmelade) neutolažljivi prebivalci.

Skozi izkušnjo 2. svetovne vojne nas večkrat predlagani Nobelovec (v skladu z naslovom) vodi po trdnih tleh z otožnim, umirjenim korakom, ki se drobi, a nikoli ne seže po tisočmetrskem vrhu. Romaneskni diptih tvorijo utrinki iz življenja najstnika Louisa. Glavni lik se izkaže kot pozoren prisluškovalec gruljenj o govejem jeziku z bešamelom in gobami, izpraševalec (lastne, družinske in nacionalne) vesti, kritična figura, naveličana hinavskih opazk ter zaznamovana s konservativnimi zapovedmi klera. V prvoosebno izkustvo nunskega internata se stalno vrivajo puhlice rodbine Seynaeve, obenem pa spogledovanje s sijočimi Nemci prekinja distanca tretje osebe. Črnogleda podoba malomeščanstva se izogne sentimentalizmu, vseeno pa s ciničnimi vložki Hugo Claus lahko navduši zgolj idealnega bralca. Potrpežljivega, vztrajnega, z zalogo časa in kave.

O avtorju. Urška Gabrič nikoli ne zamuja. Uči se zaradi, iz in o literaturi ter zgodovini umetnosti. Lomljiva je ob srečanju s prodajalko vencev iz posušenega cvetja, prisluškovanju portugalskemu fadu ali bolščanju v Žrtvovanje Metke Krašovec. Obožuje antikvariate in se odvaja od zavijanja z očmi. Vse od naštetega z zmerno vztrajnostjo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Preveč univerzalnega

    Robert Kuret

    O zgodbi Krasnih dni morda ni treba reči veliko, saj je v svoji družinski drami na neki način univerzalna: Dušan Šauta, upokojen zdravnik in vdovec, želi na vsak način najti svojo hčer Lejo, ki jo iščejo tudi kriminalisti, saj naj bi bila priča umoru, pri čemer nam roman razgrne tudi njen odnos z ljubimcem Juntezom.

  • Ta usodni predmet poželenja

    Jasna Lasja

    Slovenski prevod romana Dora in Minotaver: moje življenje s Picassom zaokroža trilogijo o odnosih treh slavnih parov umetnikov oziroma znanstvenikov, v kateri je priznana hrvaška novinarka in ena najuspešnejših ter najbolj prevajanih hrvaških pisateljic Slavenka Drakulić v obliki romansiranih biografij izpisala njihova zasebna življenja.

  • Babilon bolečine

    Silvija Žnidar

    »Na tisto v tvojem delu, kar se ni – ali se še ni – odprlo mojemu razumevanju, sem se odzval s spoštovanjem in čakanjem: nikoli se ne smemo pretvarjati, da popolnoma razumemo –: to bi bilo nespoštljivo do Neznanega, ki naseljuje pesnika; to bi pomenilo pozabiti, da je pesem nekaj, kar dihaš, da te poezija vdihuje.« To je zapisal Paul Celan (1920–1970, rojen Paul Antschel), romunsko-nemški pesnik judovskega porekla, v neodposlanem pismu francoskemu pesniku Renéju Charju, isto pa bi lahko veljalo tudi za pristopanje k njegovemu lastnemu opusu.

Izdelava: Pika vejica