LUD Literatura

Na 17. Dnevih knjige v Mariboru so se podirali tabuji

Miša Gams

Čeprav smo na dnevih knjige v Mariboru, ki so potekali med 14. in 18. aprilom, zaznali manjše število stojnic kot prejšnja leta (strošek enotedenskega najema stojnice je bil 250 evrov, kar marsikateri založbi predstavlja prevelik finančni izdatek), so organizatorji prireditve naredili vse za to, da bi izpeljali kar se da bogat program kulturnih prireditev. Veliko težav jim je za začetek povzročilo vreme, ki je z orkanskim vetrom poskrbelo za »naravno selekcijo« na področju postavljanja stojnic in razstavljenih knjig. Ali so se pri tem obdržali le evolucijsko najbolj trdoživi ali tisti, ki so bili najbolj všeč »nadnaravnim« silam, ne moremo z gotovostjo potrditi, a med obstoječimi so se znašle tudi založbe, ki bolj ali manj direktno simpatizirajo z religioznimi temami (Družina, Obzorja, Ognjišče) in novodobnimi duhovnimi trendi (Založba Ved, Društvo Share). Poleg vedno dobro založene stojnice antikvariata Ciproš in dveh najbolj prepoznanih mariborskih založb (Pivec, Litera) je bilo na Grajskem trgu opaziti tudi stojnici založb Didakta in Morfem, medtem ko sta se mladi alternativni založbi Fran (Celovec) in Droplja (Murska Sobota) predstavili kar s pomočjo intervjuja, v katerem sta iz prve roke predstavili novosti. Čitalnica na jasi, ki vsako leto poskrbi za pestro dogajanje na področju likovnega ustvarjanja in menjave knjig, je bila za tri dni tako rekoč odpihnjena, vendar pa je mladina našla svoj prostor pred odrom, kjer so se vsako dopoldne in popoldne dogajale številne zanimive prireditve – od nastopov odličnih kantavtorjev (Xenia Jus, Tadej Vesenjak, Elvis Berljak itd.) in reperjev, ki so z družbeno-kritičnimi besedili poživili osrednji trg v Mariboru pa do nastopa osnovnošolskih gledaliških skupin, ki iz leta v leto postajajo bolj zavzete in organizirane. 

Letos so k sodelovanju na dnevih knjige bolj pristopile tudi srednje šole, ki so poleg tradicionalnega petkovega literarno-glasbenega maratona postregle s celovečerno gledališko predstavo in pogovorom na temo tabujev, kar je bila tudi osrednja rdeča nit letošnjih dni knjige. Druga gimnazija Maribor je namreč gostila pesnika Braneta Mozetiča, ki je spregovoril o tabujih, povezanih s homoseksualnostjo, pri tem pa prebral najbolj intimne delčke iz svojega pesniškega opusa, tako da se je hihitanje iz zadnjih vrst gimnazijskega amfiteatra hitro selilo po dvorani. Mozetič je zatrdil, da kljub splošno uveljavljenemu prepričanju, da živimo v bolj liberalni družbi, sam tega občutka nima, saj se ga zadnjih dvajset let srednje šole izogibajo v strahu, da ne bi obisk kontroverznega pesnika morda užalil čustev tistih »bolj konservativnih« staršev. Pri tem je poudaril, da tabuji niso nikoli bili in nikoli ne bodo zgolj seksualne narave, temveč tudi in predvsem ideološke in politične narave. Kot primer je izpostavil tabuje, ki se vrtijo okrog medvojnega in povojnega dogajanja na Balkanu, kar je z drugimi besedami potrdil tudi osrednji gost festivala Goran Vojnović, ki je v pogovoru z Darko Tancer – Kajnih spregovoril o takšnih in drugačnih »čefurjih« v Sloveniji ter o nepreganjanih zločincih na področju nekdanje Jugoslavije.

Da so tabuji lahko res raznovrstni in da je o njih včasih laže spregovoriti kar v obliki pripovedk za odrasle, je pokazal torkov večer v KGB, ki je postregel s predelavo tabujev smrti, seksualnosti in ideologije. Petra Bauman, Igor Černe, Andreja Erdlen, Špela Frlic in Agica Kovše so skozi glasbeno spremljavo Gorana Završnika nadvse doživeto spregovorili o tabuiziranih temah iz vsakdanjega življenja ter dokazali, da ni pomembno samo o čem spregovorimo, temveč tudi na kakšen način to naredimo in kakšna sredstva pri tem uporabimo. Tega se je nenazadnje zavedal tudi Borut Gombač, kustos letošnjih razstav v Univerzitetni knjižnici Maribor, ki je za predstavitev tabujev v slovenski mladinski književnosti izbral ključne odlomke iz ljudskih pesmi in pripovedk kot tudi sodobne pesniške vire in jih predstavil s pomočjo ilustracij, knjižnih izsekov in zvočnih posnetkov. Poleg razstave Usta, polna česna pa je za predstavitev sodobnih ideoloških in političnih tabujev izbral pomenljive ilustracije Izarja Lunačka, ki so bile objavljene v številnih stripih in drugih medijih.

Kljub temu, da so letos pri mariborskem Mladinskem kulturnem centru zaradi konkretnega znižanja sredstev s strani države morali izpustiti celo vrsto literarnih performansov, ki smo jim bili priča prejšnja leta, in da je tudi od klasičnih literarnih nastopov ostalo bore malo (zgolj priložnostna branja ob odprtem literarnem mikrofonu, ki je vsak dan ob enih popoldne malce impotentno bingljal kot opomnik stanju kulture v naši državi), pa lahko rečemo, da je s pomočjo pogovorov (radijskih in tistih, ki so potekali v sklopu festivala v Literarni hiši in na številnih drugih prizoriščih z gosti festivala) mariborska kulturna srenja uspešno ozavestila tako seksualne kot politične tabuje ideološke narave. Za zaključek festivala bi bilo sicer bolj na mestu, da bi se zavrteli ob romskih ritmih v novonastali romski restavraciji, ki je edina tega tipa v Evropi, pa vendar so tudi karaoke s preigravanjem viž slovenskih literatov prebudile v občinstvu in nastopajočih solidarnostno petje in divje ritme, s katerimi se je festival v petek zvečer tudi zaključil. Izkazalo se je, da tabuji na individualni nezavedni ravni razgaljajo travmatično jedro, vendar pa ga prav tako uspešno v stiku z ljudmi preko pogovora in petja tudi celijo …

O avtorju. Miša Gams je magistra antropologije vsakdanjega življenja, vendar ji ta študij koristi iz povsem drugih razlogov, kot je sprva domnevala. Z veseljem se namreč loteva vsakdanjih opravkov, kot so čiščenje, pospravljanje in popravljanje, delo na vrtu, skrb za otroka, pogovor z namišljenim prijateljem itd. V prostem času kdaj napiše tudi … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pomlad knjige v Montaiguju

    Zarja Vršič

    Odličen obisk, vrste za avtograme in izropane police v knjižnicah – literarni »salon« v francoskem Montaiguju ima za vsakogar nekaj.

  • Lavgulem

    Izar Lunaček

    Na največjem evropskem stripovskem festivalu je ljubezen na vsakem koraku. Dogodivščine Izarja in Nejca, videne v secesiji čarovnih špeglov.

  • »Zrezek je slab roman, mesna kroglica in klobasa pa dober«

    Miša Gams

    Letošnji festival 19. Slovenski dnevi knjige v Mariboru je trajal kar devet dni in lahko rečemo, da je organizatorjem s sredstvi, ki jih je vsako leto manj, uspelo … →

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.