Sedim na malem kartonastem kovčku, v katerega mi je Mamika spakirala zvezek, navadni svinčnik, nalivno pero, jopo, spodnje perilo, hlebec kruha, štiri pare klobas in Meda brez enega očesa. Oblečena sem v bluzo, ki mi jo je Mamika kupila za v šolo, v pulover, ki mi ga je spletla teta Lizika, v plašček in v lepe žametne hlače.

Ko sem prišla, še ni bilo mraz. Jesen je bila. Bilo je prijetno. Zdaj se zima že predolgo vleče. Komaj čakam na pomlad. Spomladi bi lahko prišla mama na obisk. Takrat bo topleje in dan bo daljši. Ostala bi tri tedne. Vse bi ji pokazala. Bratranec pravi, da bi naju lahko peljal na Dunaj, če bi mu prispevala za bencin. Šli bi zgodaj zjutraj in zvečer bi se vrnili, če bom dobila prost dan v službi.

… ampak v resnici so jih napisali  Blaž Božič ,  Mitja Drab ,  Andrej Hočevar , Blaž Iršič ,  Barbara Jurša ,  Nada Kavčič ,  Dejan Koban ,  Aljaž Koprivnikar , Rok Korošec ,  Robert Kuret ,  Klara Otorepec ,  Katja Perat ,  Ivo Podojsteršek , Katarina Ana Rakušček ,  Nejc Rožman Ivančič ,  Ana Svetel  in  Juš Škraban .

v nočeh ko se pot ti cedi na rjuhe
se v sanjah lotevajo črni te vrani
drobovje ti gnije nanj legajo muhe
in črvi redijo se ti med možgani

in lepke so sanje ki vest jih pretaka
in zenice begajo v gorkem vrvenju
in z žolčem prelita je celica vsaka
in žile ti pokajo v srčnem bobnenjuPreberi

Delo je moja etika,
umetnost je moja religija,
pravi Srečko.
Amen. Podpišem.
Moja religija je Literatura.
Z veliko.
Toda poezija, in to sodobna –
lepo vas prosim …

Ko poezija postane modna muha,
bi bilo najbrž najbolje umolkniti.Preberi

Včasih raje nabiram gozdne jagode,
kot pa se družim z družbeno smetano.
Ampak res samo včasih.
Kajti večinoma me narava odbija
z mrčesom in kosmato ali pernato golaznijo
in z vremenskimi pojavi.
V glavnem je kulisa narave le scenerija
za malomeščansko konverzacijo
in politično korektne komentarje.Preberi

Mladi slovenski pesniki se morajo držati resno,
nujno potrebujejo čegevarovsko brado
in črne rejbanke brez dioptrije.
Svoje pesmi morajo brati počasi, razvlečeno
in njihovi verzi morajo biti ginsbergovsko dolgi
kot v pesmi, ki jo pravkar pišem.

Mladi slovenski pesniki morajo sedeti na odru
z razkuštranimi lasmi in v dizajnerskem puloverju za 200 €
in pred njimi mora biti očarana množica študentov
s pivom v rokah, ki se morajo benevolentno smejati
nastopaškemu oksimoronskemu duhovičenju.
(Aja, in obvezno morajo kaditi.)Preberi

Nejc Rožman Ivančič (Brežice, 1984), premlad, da bi bil star, in prestar, da bi bil mlad (prosto po Beigbederu), doštudiral predbolonjsko, parazitski javni delavec, skriboman, malomeščanski filister z boemskimi tendencami, ljubitelj klasike in avantgarde, obseden s teatrom, filmi in beležnicami, karakterno dionizičen, zmerno do pretežno muhast, srborit nergač, komolčarski in slavohlepen.Preberi