Tri pesmi

agamemnon

vrnil sem se
vrnil sem se
vojna me je utrudila

moje dlani so žuljave
umazane od boja
od smrti
moja lica so upadla
razjedena od solz
moja koža razbrazdana

sekal sem glave
drobil kosti
bredel po hladni krvi
po lastni krvi
poslušal smrtne krike
nobeno moledovanje
me ni ustavilo
noben jok

tu ni več prostora zame

ne objemaj me
ne poljubljaj me
ne namenjaj mi besed

daj da
stopim po škrlatni preprogi
da se omamim z vonjem kadil
da se okopljem v svoji krvi
ljubljena podari mi prosim
smrt

požar

izbruhne na robovih vek
na vznožju jezika
prasketa žgoča bolečina
brizga para skozi ušesa
se vrtinčijo ogorki kože
v vrelem vetru
se ruvajo goreči lasje
pokajo zrkla
oglenijo kosti

še solze so kaplje ognja

in vreli veter veje
skozi pogorišče
skozi špranje
teh vrstic

črna voda

črna voda
ki te pijem
ki te goltam
ne nasitiš
ne potešiš žeje
pronicaš
v tkivo v kri
dolbeš kosti
spiraš ostanke
življenja
polniš pljuča
polniš grlo
s svojo črnino
besedam ne pustiš
pripluti na plano
plaziš se po žilah
do robov telesa
in ližeš in tečeš

in teči ne nehaš