Tri pesmi
Vid Karlovšek
agamemnon
vrnil sem se
vrnil sem se
vojna me je utrudila
moje dlani so žuljave
umazane od boja
od smrti
moja lica so upadla
razjedena od solz
moja koža razbrazdana
sekal sem glave
drobil kosti
bredel po hladni krvi
po lastni krvi
poslušal smrtne krike
nobeno moledovanje
me ni ustavilo
noben jok
tu ni več prostora zame
ne objemaj me
ne poljubljaj me
ne namenjaj mi besed
daj da
stopim po škrlatni preprogi
da se omamim z vonjem kadil
da se okopljem v svoji krvi
ljubljena podari mi prosim
smrt
požar
izbruhne na robovih vek
na vznožju jezika
prasketa žgoča bolečina
brizga para skozi ušesa
se vrtinčijo ogorki kože
v vrelem vetru
se ruvajo goreči lasje
pokajo zrkla
oglenijo kosti
še solze so kaplje ognja
in vreli veter veje
skozi pogorišče
skozi špranje
teh vrstic
črna voda
črna voda
ki te pijem
ki te goltam
ne nasitiš
ne potešiš žeje
pronicaš
v tkivo v kri
dolbeš kosti
spiraš ostanke
življenja
polniš pljuča
polniš grlo
s svojo črnino
besedam ne pustiš
pripluti na plano
plaziš se po žilah
do robov telesa
in ližeš in tečeš
in teči ne nehaš

Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.