Puščava izhlapelih besed
Marc Delouze
Sedi
Brezimen
Seveda obstaja ali bolje
kmalu bo obstajal
Sedi na robu svojega obstoja
Je na robu peščine in človeštva
z očmi uprtimi v praznino
v njihovo lastno izbočenost
V tišini njegove prebujene biti se odpira obzorje kot se še ni nikoli, prostor ki ga motri
ki se ga uči motriti
Puščava ga bo poimenovala
Puščava je beseda ki ga bo odtisnila na notranjo stran njegove kože kot nas knjige ki nas pišejo
odtisnejo na stran Velikega Spomina na geološki asfalt poti ki nas odpelje
proč
Ne premika se
Čas se dviga in se mu bliža
Iz največje oddaljenosti se mu bliža bivanje
ki lupi z vrha peščin pesek kot mrtvo kožo s sončevega obraza
kot ljubezen
in bolečina
lupita minljive zloge z razslojenih teles
Tiho je
Pisati, ne more
Na robu obstajanja mora ohranjati svojo notranjost
v pripravljenosti
Pustimo ga sedeti tam
Mi
mi smo tu
v sodelovanju z avtorjem prevedel Peter Semolič
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.