Poln nos vprašanj

Ježja izbira

Jež je počival v senci jablane in se več dni ježil nad vprašanjem o svobodni volji. Ves v bodicah si je ponavljal: »Živimo v vicah, na prepihu slabih odločitev, kjer je dobra navada velik posel. Nahajamo se med vici o boljši prihodnosti: sveti gral = svet igral.« V nizkem letu se mu je približevala sova. Vedel je, da ima svobodno voljo samo do trenutka odločitve. Usoda je hotela, da se je modra roparica do sitega najedla. Ne ve se zares, ali je rignila ali skoviknila: »Ne enačit budilke s petelinom!«

00’s trick

Stanovanje je bilo polno slik, knjig, plošč, cedejev, devedejev. Bilo je polno vse navlake, ki je v intelektualnih krogih tako zelo spoštovana. Neizkušeno oko je komaj lovilo sapo od vse te mogočnosti, kaj šele da bi uspešno prebrodilo skozi labirint. Nekaterim se je vse skupaj zdelo neokusno bahanje, drugi so to cenili kot znak razgledanosti in pravilne drže do življenja. Vso to odvečnost, ki ga je spravljala v smeh, je imel zato, da so ga zamenjevali, da ga niso spraševali, da je bil lahko sam, da je lahko korakal po sobi, se zleknil, usedel, počel nič, mislil. Nič velikega ni bilo na tem, nobene vzvišenosti, nič nerazumljivega se ni pretakalo po žlebovih te samote. Bila je le trdnjava, ki si jo je sezidal iz nuje, da so lahko njegovi številni obrazi nemoteno lajali in zavijali potepuške misli. V samoti je dovolj peska in vode, da si lahko dan za dnem gradiš pobočja novih puščav.

Kako postati dober?

Dobrega človeka še pes ne ugrizne! Kako postati dober? Kar naenkrat, iznenada, sredi belega dne sem postal kura. Hotel sem sporočiti to čudno spremembo, a sem lahko samo ponavljal »kokoko, kokoko«. Zaprli so me v kurnik. Nekaj časa so me božali. Dokler sem izločal jajca. Ko so se moji jajčarski dnevi končali, so me prijeli za glavo in vrteli po zraku. Zlomili so mi vrat in me obglavili. Zdaj sem juha, ki brbota besede. Ravnokar me zajema žlica ob nedeljskem kosilu. Tako sem postal dober. »Mmmmmm.«