LUD Literatura

Zlate rože

Gregor Podlogar

Zlate rože

 

Namesto tal
nebo z oblaki.
Ves čas obkroženi
z valovi glasov.
Svetloba je večna
samo v spominu.
Sedimo za mizo
modrega poldneva.
Dotikamo se
z mehkimi besedami.
Čas, porazdeljen
po belih skodelicah,
ne pripada nikomur.
Tisto tam niso vrabci,
tisto so pozabljeni stavki.
Vsakdanji pogovori
kot dober mariači.
Ker glasba ni v notah,
pot ni v nogah.
In vedno smo verjeli
le v lepo vreme.
Zlate rože.
Bolj skrivnostne
kot zgodnja pomlad.
Ljubezen se plazi
v nas skozi
ozelenela drevesa.

 

 

 

 

Reke

 

Siloviti, nenadni
sunki v arhitekturi
notranjega sveta.
Za hip zasvetimo.
Pa spet izginemo
v vsakdanjem.
Kot vse ostalo.
Rastline. Živali.
Modro nebo.
Tiho tečejo reke.

O avtorju. Gregor Podlogar (1974) je končal študij filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, zdaj je zaposlen kot urednik oddaj na 3. programu Radia Slovenija, na Programu Ars. Objavil je pesniške zbirke: Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa (2002), Oda na manhatnski aveniji (2003, skupaj s Primožem Čučnikom in Žigo Karižem), Milijon sekund bliže (2006), … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • ***

    Sanja Podržaj

    počasi se vzpenjaš / in razraščaš / kot hortenzija / ali jasmin

  • Naključje duha ne obstaja

    Kaveh Akbar

    en kromosom se vljudno priklanja / drugemu ali kako se nam ustnice včasih premikajo, / medtem ko spimo

  • Tri pesmi

    David Bedrač

    le vase vztrajno shranjuje / prazne, utripajoče črke, / ki so s prvim utripom nehale rasti.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.