Rimska 12

Tom Veber

Vsak dan berem
uro dve
najraje nemške kriminalke
postapokaliptične trilerje
in poljske simboliste
takrat se zazdi
da svet obstoji za odmerjeno večnost
preneha potiskati molekule proti izhodu
biti že vnaprej zgubljenih bitk z usodo
najraje berem zjutraj
ali pozno zvečer
ko prežema prostore
neka naivna statika vsemogočega
in mogoče je dovolj brati
se zbujati neverjetno zgodaj
ignorirati sosede in poštarja
ki ves zadihan tišči na zvonec
biti velike bitke na pročeljih srednjeveških ladij
se skriti med ovce
in ob prvi priložnosti
z ostrim kopjem iztakniti Polifemu oko
kdaj je dovolj samo čemeti
nad črno belo gmoto
pozorno bodriti rumene packe na papirju
mrščiti nos v zgodovino.

O avtorju. Tom Veber (Maribor, 1995), pesnik, performer, vizualni umetnik. Kot igralec/plesalec je nastopal v gledališču Glej, PTL-ju, Kino Šiška, Klubu Tiffany in v English student theatre. Kot pevec je sodeloval s pevskimi zbori Sankofa, Beegesus, APZ Maribor, APZ Tone Tomšič.  Poezijo objavlja v Poetikonu, Dialogih, Mentorju, Literaturi in Apokalipsi. Sodeluje na … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • kdo je tu nor

    Veronika Šoster

    vrane zgnetem v jato / polijem jih z bencinom in zažgem

  • Oda tropskemu smučanju

    John Forbes

    Po zajtrku na Filipinih se okopam in je totalno in jebeno noro // Uživaj v sladoledu, Gerard, lesketanje sonca na njegovi beli zmrznjenosti je največ, kar se boš kdaj približal St. Moritzu …

  • Nekoč bom imela čas

    Kaja Teržan

    Pripravim se, vstopim v telo – v kosti, v sram. Udobje nemoči se je zažrlo vame. Lično darilce vseh mojih prednikov. Mehur na rani nikoli ne poči; ves čas pritiska na nežno povrhnjico.

Izdelava: Pika vejica