Rimska 12

Tom Veber

Vsak dan berem
uro dve
najraje nemške kriminalke
postapokaliptične trilerje
in poljske simboliste
takrat se zazdi
da svet obstoji za odmerjeno večnost
preneha potiskati molekule proti izhodu
biti že vnaprej zgubljenih bitk z usodo
najraje berem zjutraj
ali pozno zvečer
ko prežema prostore
neka naivna statika vsemogočega
in mogoče je dovolj brati
se zbujati neverjetno zgodaj
ignorirati sosede in poštarja
ki ves zadihan tišči na zvonec
biti velike bitke na pročeljih srednjeveških ladij
se skriti med ovce
in ob prvi priložnosti
z ostrim kopjem iztakniti Polifemu oko
kdaj je dovolj samo čemeti
nad črno belo gmoto
pozorno bodriti rumene packe na papirju
mrščiti nos v zgodovino.

O avtorju. Tom Veber (Maribor, 1995), pesnik, performer, vizualni umetnik. Kot igralec/plesalec je nastopal v gledališču Glej, PTL-ju, Kino Šiška, Klubu Tiffany in v English student theatre. Kot pevec je sodeloval s pevskimi zbori Sankofa, Beegesus, APZ Maribor, APZ Tone Tomšič.  Poezijo objavlja v Poetikonu, Dialogih, Mentorju, Literaturi in Apokalipsi. Sodeluje na … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

  • Mušice

    Martina Potisk

    z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

  • kadar padaš

    Lara Gobec

    nebogledi smo / in to je / smisel / ko med dlanmi / držiš aviončke / ki so nekoč / v nekem drugem vesolju / drgetali na drevesih

Izdelava: Pika vejica