Razmislek o prihodu
Peter Svetina
Z vlakom se v mesto
vedno pripelješ
izza hrbta,
mimo spodnjega perila,
raztrganih majic,
pokrpanih spodnjih hlač,
mimo preluknjanih nogavic,
noht na palcu ni ostrižen
in črno se vidi.
Z vlakom se v mesto
vedno pripelješ
mimo pristaniških žerjavov
in cistern,
mimo zatrpanih balkonov,
mimo vrtičkov in zarjavelih avtomobilov,
mimo petkove ležernosti
in lanskega poletja.
In če odpreš okno,
se vedno sliši
ptičje petje.
Ličilo je s sreče tukaj
postrgano kot omet s fasad.
Sreča je tu opečnata.
Zelo topla,
zelo rdeča,
zelo pravokotna.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.