April
Veronika Simoniti
April je priden in vedno naredi vse tako, kot je treba. Vse ima pospravljeno, prebral je vse klasike in zapoje ti vse simfonije (rad poje in njegov posneti glas vdira v intimo tujih domov, tuji hiševci si v svojih ognjiščih prilaščajo koloraturo njegove krvi). Vsaka stvar je na svojem mestu, sonce v dnevu in mesec v noči, črke na papirju in besede v ustih. Za vse pozna pravo mero, ve, kdaj je konec zgodbe in kje ravnovesje sanj. Češejo ga veje borovca, umiva ga maestral, greje ga pogled na fotografije, na katerih je vse tako, kot mora biti. Zanj me ne skrbi, po rojstvu ga čaka odprto pismo, po starosti zvezda repatica.
Piše: Veronika Simoniti
Pogovor o tekstu
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.
[…] April, Literatura, 10. april […]