Dača

Jernej Županič

Ko strelja race,
misli grof samo na streljanje
rac. Jaz
nisem zmožen tolikšne
prisotnosti. Igram se
s puško za race,
kot bi se zabaval
predvsem ob misli na strel.
Grof
ne sliši
ničesar razen plivkanja vode
in gaganja ptic,
ki čakajo. Ko
ustreli, ustreli
samo raco,
v katero meri,
medtem ko streljam
jaz vse povprek in
vrvi v ločju in v sokrvici
belih tolmunov
od megle in perja
neštetih zatečenih ptic.
Pomenljivo je,
da grof, ki je
boljši in občutljivejši strelec,
ustreli le eno raco,
medtem ko jih sam nastreljam
dober ducat.

O avtorju. Jernej Županič se je rodil dvainosemdesetega v Ljubljani in nato tam hodil v šole in na Filozofski fakulteti doštudiral primerjalno književnost in filozofijo. K Literaturi oziroma njenim robnim zapisom so ga nanovačili iz četrtega letnika študija, in tu je še zdaj, precej nezainteresiran za selitev. Ob kritikah in sorodnih besedilih se preživlja tudi (in predvsem) z lektoriranjem in prevajanjem, ukvarja pa še z drugimi, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica