To nisem jaz

Pismo mlademu prašičerejcu

 

 

En dan veš, da živiš, drug dan

imaš že težave.

 

Veš, človek –

na tem svetu ni lahko.

 

Obrni glavo

in preštej prašiče, snemi

si no ta

klobuk z glave.

 

Zelo sem tekmovalen,

ampak hkrati tudi skromen,

kadar mi to ustreza.

 

Veš, mladi mož,

nekateri se ne pustimo žgečkati.

 

Žri bisere,

ne šparaj z žico.

 

 

 

Krogla

 

 

V Antiohiji se križarji naučijo hoje.

 

Rimski vitezi,

pazite se nepsihotičnih ljudi.

 

Ukrivljen pod položijo

predse,

da ga razložijo.

 

Sovražnik ima konja na nogah.

 

Padel je pod pritiskom

in pod njim ni nič drugega.

 

To je mesto

v ognju –

nič ni,

a vseeno ni mesto.

 

Strah me je ponaredkov.

 

Kralj je prazen kraj.

 

Ne maram

lagati, a ponavadi lažem.

 

 

 

Mornar

 

 

Prazen je in redko

govori.

 

Na polici nima nič.

 

Kepe gline so neomajne,

mornarji jih jedo.

 

Živali so strmo obzidane.

 

Borneo ima roke iz teles barbarov.

 

Jaz sem leteč mornar.

 

Jaz sem suženj,

ki hodi po vodi.

 

Trava plava

na redki vodi.

 

 

 

Macbeth

 

 

Ne glede na to, koliko jih

ustreliš,

se najdejo novi.

 

A so takrat že imeli

puške et pištole? – Preveri,

 

biti mora

zgodovinsko točno.

 

Kako bi bilo, če bi Hamlet prišel na sceno s pištolo

in ustrelil Klavdija? – To bi bilo

 

nesmiselno.

 

Ne glede na to, koliko jih

postreliš,

nikoli ne padejo pod streli.

 

Nihče ne piše o

neznanih mušketarjih

na bojnem polju Serenissime.

 

Ne glede na to, koliko ladij potopijo

topovi,

se izdelajo nove ladje,

ki imajo še trše oklepe,

kakor želve.

 

Preveri, kako je s tem v Aziji,

tj. na Daljnem vzhodu.

 

Rad bi bil Orientalec,

da bi bil bolj žival kot človek.

 

Rad bi bil tak kot Macbeth,

da bi zgazil vse, ki bi se mi postavili na pot,

in imel gajstno babo za ženo.