Tatjana Plevnik
Tatjana Plevnik je bila rojena ob uri, ko se je tigrovo leto prevešalo v zajčje, in ta ekstremna značajska dvojnost ob rojstvu jo je zaznamovala za vse življenje. Po zajčje široko vidno polje ji omogoča,
da dobro vidi, kar se dogaja po robovih in pod preprogami, neposredno pred nosom ležeče pa navadno spregleda. Po tigrovo se zaveda, da se njena vrsta redči, zato se pred izumrtjem brani tako, da
prstne blazinice neslišno polaga na tipkovnico. Videz prijazne starejše osebe uporablja za kamuflažo, ki ji omogoča, da se zlije z okolico in preži na nagrade iz zasede. Nasedejo ji celo velike rogate živali, kot so na primer Literatura, Beletrina, Sodobnost in Ars. Na zunaj prijazno prede, premleva literaturo, »poznavalsko« prikimava in vabi ljudi v pasti pisanja – o tem je napisala celo knjigo kratkih zgodb z naslovom Vabe. Ker se ji to ni zdelo dovolj, je napisala še eno: Pišmeuk – prišepnica za kreativno pisanje. Samopašno in brezsramno. Njene zgodbe dišijo po pokovki, pečeni na maslu.