LUD Literatura

mrčes_5

Izbor iz pesniške zbirke mrčes (Prišleki)

Dejan Koban

zgoni se nad menoj,
voditelj slepih

mišično tkivo kopni. enooki
rajajo. mizice pogrnjene.
šlafroki oprani. izdajalci
razporejeni v televizijskem
studiu. v lasišča vtirajo
masažno olje.

enostavčne povedi
enostavno vijugajo med
kabli.

krotovičimo pomirjenost.
vranice pečemo na
zmernem ognju.

voditelj se grmadi nad
bolehnimi lučmi. njegova
senca liže jutranjo peno.

 

vragolije smo obesili za vratove
in jim pozabili sneti uhane

možgančke smo osamili in jim risali
rože ter prikupne psičke na tanke
povrhnjice. zelo je pomembno, da
se ustaviš, preden presahneš. možgančki
ti pomagajo. možgančki na kup zberejo
nove primitivce. skupaj izvajajo svatbene plese.
patagonija je osamljena. skozi njena jetra
se drgnejo poškodovani jeleni. imajo rdeče
oči. sesajo črno mleko.

 

mozart se je pozabil žogat,
zato nam uhaja iz spomina

otrok vpraša: mami, kaj je to
fafanje? mama spije štiri šnopse
in nato odgovori: dragi moj sinko,
nikoli ne padaj po levi ploskvi.
življenje je predragoceno, da bi
iz njega delal ladjice in jih spuščal
po idrijci. skomigaj. vsaj
stotridesetkrat na minuto. takšne ljudi vsi božajo po
lasiščih. jih guncajo na kolenih. aja,
fafanje je posebna vrsta sladice iz
mongolije. ni dobra. ne, nikakor ni dobra.

v cerkvi prične zvoniti.

 

čiribum

kožo skrbi. na njeni površini
gradimo oaze miru. v njih
vzgajamo trikotnike, z očesi
na sredini. bogovišče se širi.
medtem izdelujemo nov pribor
in priročne šatulje. vanje
vstavljamo trikotnike. vanje se
posmehujemo trikrat na dan.
previdno. oko se lahko zelo
hitro prebudi. in oko, ko je enkrat
zbujeno, zelo hitro in hlastno
ugrizne.

 

garje,
domače živalice

a boš že dogradil podzemno
skladišče? logotipi ne tipajo.
grulijo. zabijajo. brišejo. monoliti
se skopajo v jutranji belini in sipljejo
občutek, da je svet nov in lačen.
pospravi oglje. v novi dobi bomo
trošili mamute, sekvoje tintine.
jecljaš. preveč cuzanja. slačiš
se. na varnem si. poješ piškotek.
se izprežeš. samozadovoljiš.
konec sveta te čaka v kavarni.
ne mudi se mu. poobeduje
presno pistacijevo tortico.

imaš še kar nekaj časa.

O avtorju. Dejan Koban je rojen leta 1979 na Jesenicah. Do sedaj je napisal okoli 20 zbirk. Osem jih je izdal, dve sta shranjeni v oblaku, pet jih je med selitvami izgubil, pet pa obredno odvrgel v kontejnerje za papir. Svoje verze interpretira v noise kolektivu nevemnevem. Pred tremi leti je ustanovil … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.